9
Vrz osnova na ~len 52, stav 1, alineja 23 od Zakonot za visokoto obrazovanie (Sl. vesnik na RM br. 35/08, br. 103/08, 26/2009, 83/2009, 99/2009, 115/2010, 17/2011, 51/2011, 123/2012, 15/2013 i 24/2013) i ~len 235 od Statutot na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, Univerzitetskiot senat, na 9. sednica odr`ana na 30.4.2013godina, utvrdi
P R A V I L N I K
za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe
na tret ciklus studii - doktorski studii
na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje
(pre~isten tekst)
I. Op{ti odredbi ^len 1
So ovoj Pravilnik se regulira tretiot ciklus na studii - doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (vo natamo{niot tekst: doktorski studii).
Pravilnikot gi opfa}a: organizacijata, koordinacijata i realizaci-jata na doktorskite studii, uslovite i na~inot na zapi{uvawe studenti, strukturata na studiite, pravilata za studirawe, postapkata na prijavuvawe, izrabotka i odbrana na doktorskata disertacija, kako i nazivite na nau~niot stepen doktor na nauki.
^len 2
Na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (vo natamo{niot tekst: Univerzitetot) se organiziraat akademski doktorski studii od podra~jata na:
- prirodno-matemati~kite nauki - tehni~ko-tehnolo{kite nauki
- biomedicinskite nauki i zdravstvoto - biotehni~kite nauki
- op{testvenite nauki
- humanisti~kite nauki i umetnostite. Doktorskite studii mo`at da se organizira-at i kako multidiscipli-narnivo pove}e podra~ja.
^len 3
Doktorskite studii se organiziraat so cel: - unapreduvawe na nau~noistra`uva~kata,
umetni~kata i stru~nata rabota;
- prenesuvawe znaewa na novite generacii; - osposobuvawe kadar koj samostojno }e vodi
originalno nau~no istra`uvawe, razvivawe na novi tehnologii i umetni~ki proekti.
^len 4
Doktorskite studii na Univerzitetot se organiziraat i se realiziraat vo soglasnost so pravilata na bolowskiot proces i so evropskiot kredit- transfer sistem.
II. Organizacija, koordinacija i realizacija na doktorskite studii
Oddel za doktorski studii ^len 5
Doktorskite studii se organiziraat vo oddel za doktorski studii so naziv: [kola za doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (vo natamo{niot tekst: [kola za doktorski studii).
Nazivot na angliski jazik e Doctoral School. [kolata za doktorski studii obezbeduva: - edinstveni kriteriumi za obezbeduvawe
kvalitet na doktorskite studii vo site nau~ni podra~ja;
- racionalno koristewe na nau~noistra`u-va~kite i drugi kadri, kako i raspolo`-livata istra`uva~ka infrastruktura; - mo`nost za organizirawe na
multi-disciplinarni studii.
Doktorskite studii se organiziraat i se realiziraat od fakultetite i nau~nite instituti na Univerzitetot.
Stru~en sovet za doktorski studii ^len 6
Doktorskite studii se koordiniraat od strana na Stru~en sovet za doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (vo natamo{niot tekst: Univerzitetski stru~en sovet za doktorski studii), koj, pak, se formira od strana na Univerzitetskiot senat.
Sostavot, nadle`nostite i na~inot na rabota na Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii se utvrdeni so Statutot na Univerzitetot, so aktot za negovoto formirawe i so ovoj Pravilnik.
Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii:
- na Univerzitetskiot senat mu predlaga studiski programi za doktorski studii, vrz osnova na predlozite na edinicite i na
pridru`nite ~lenki koi vr{at visokoobrazovna dejnost za doktorski studii. Prethodno mislewe do Senatot dava Rektorskata uprava na Univerzitetot i drugi organi i tela dokolku se predvideni so zakon;
- gi koordinira doktorskite studii na Univerzitetot;
- se gri`i za obezbeduvawe na kvalitetot na doktorskite studii;
- se gri`i za povrzuvawe na postojnite i pottiknuvawe na novi doktorski studii; - do Rektorskata uprava dostavuva predlog
za konkursot za zapi{uvawe studenti na doktorski studii, vrz osnova na predlozite na edinicite i na pridru`nite ~lenki koi vr{at visokoobrazovna dejnost za doktorski studii (broj na studenti, iznos na {kolarina i drugi elementi na konkursot);
- ja potvrduva rang-listata za priem na studenti po konkursot za studirawe na doktorski studii;
- ja a`urira listata na mentori i ja utvrduva listata na slobodni mentori koja e sostaven del na konkursot za zapi{uvawe studenti na doktorski studii;
- po predlog na nositelite na studiskite programi, ja potvrduva listata na izborni predmeti za steknuvawe generi~ki znaewa i ve{tini za istra`uvawe;
- ja koordinira nastavata na predmetite za steknuvawe generi~ki znaewa i ve{tini za istra`uvawe;
- na predlog na organizatorite na studiskite programi ja a`urira listata na nastavnici koi ja izveduvaat nastavata na predmetite za steknuvawe generi~ki znaewa i ve{tini za istra`uvawe za sekoj semestar pooddelno;
- ja koordinira organizacijata na doktorski seminari i godi{ni konferencii;
- se gri`i za realizacija na ovoj Pravilnik, za {to donesuva upatstva i drugi op{ti i poedine~ni akti;
- vodi registar na studiski programi, organi-zatori na studiskite programi, mentori, nastavnici po generi~ki znaewa i ve{tini, zapi{ani studenti, mati~ni knigi i sl.; - vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj
Pravilnik i raboti {to }e mu bidat dovereni od Univerzitetskiot senat. Stru~nite, administrativnite i tehni~-kite raboti za potrebite na Univerzitetskiot
stru~en sovet za doktorski studii se vr{at od strana na Stru~nata slu`ba na Univerzitetot. Nadle`nosti na fakultetite i nau~nite instituti na Univerzitetot vo organizira-weto i realizacijata na doktorskite studii
^len 7
Nadle`nite organi na fakultetite i nau~nite instituti na Univerzitetot:
- gi izgotvuvaat i gi predlagaat studiskite programi za doktorski studii;
- go utvrduvaat sostavot na sovetite na studiskite programi na koi se predlaga~i; - obezbeduvaat koristewe na prostor i istra`uva~ka oprema (bibliote~en fond, bazi na podatoci, laboratorii i sl.) pri realizirawe na studiskite programi {to gi organiziraat;
- po barawe na rakovoditel na studiska programa odobruvaat koristewe na prostor i istra`uva~ka oprema za realizacija na studiski programi koi gi organiziraat i realiziraat drugi fakulteti i nau~ni instituti vo sostav na Univerzitetot; - gi vodat dosiejata na studentite soglasno
so ovoj Pravilnik;
- odlu~uvaat vo postapkata za ocena na temata na prijavenata doktorska disertacija i vo postapkata za ocena i za odbrana na doktorskata disertacija; - odlu~uvaat za raspredelba na sredstvata
steknati za organizacija na doktorskite studii i izvr{uvaat finansiski obvrski za aktivnostite {to se realiziraat na nivnite institucii, soglasno so aktite na Univerzitetot;
- vr{at i drugi raboti.
Stru~nite, administrativnite i tehni~kite raboti za potrebite na fakultetot, odnosno nau~niot institut, se vr{at od strana na stru~nata slu`ba na fakultetot, odnosno na nau~niot institut.
Sovet na studiska programa ^len 8
Za sekoja studiska programa se formira sovet na studiskata programa.
Sovetot na studiskata programa go so~inuvaat lica izbrani vo nastavno-nau~ni i nau~ni zvawa na Univerzitetot vo nau~nite oblasti koi pripa|aat na nau~noto pole kade {to pripa|a studiskata programa.
11 Pripadnosta na licata na nau~nata oblast
spored studiskata programa se utvrduva od strana na nastavno-nau~niot sovet na fakultetot, odnosno nau~niot sovet na institutot, koj ja predlaga studiskata programa.
Dokolku site ~lenovi na sovetot na studiskata programa pripa|aat na eden fakultet, odnosno nau~en institut, negovata funkcija mo`e da ja vr{i nastavno-nau~niot sovet na fakultetot, odnosno nau~niot sovet na institutot.
Sostavot na sovetot se utvrduva so studiskata programa, a se konstituira po nejzinata akreditacija.
^len 9
Sovetot na studiskata programa:
- pred objavuvaweto na konkursot utvrduva plan za anga`iranosta na nastavnicite i lista na potencijalni mentori na doktorski studii za sekoja akademska godina, koi gi dostavuva do Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii zaradi objavuvawe na internet-stranicata na Univerzitetot;
- gi utvrduva dopolnitelnite kriteriumi za zapi{uvawe studenti na doktorski studii koi se sostaven del na konkursot;
- utvrduva preliminarna i kone~na rang-lista na prijavenite kandidati po konkursot za zapi{uvawe na studiskite programi;
- po predlog na kandidatot nazna~uva mentor, odnosno komentor;
- odlu~uva za promena na mentor;
- odlu~uva za anga`irawe na nastavnik i lice od praktikata vo realizacijata na studiskite programi;
- podnesuva inicijativa do nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet za promena na studiskata programa;
- u~estvuva vo postapkata za ocena na temata na prijavenata doktorska disertacija i vo postapkata za ocena i za odbrana na doktorskata disertacija;
- vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj Pravilnik i raboti {to }e mu bidat dovereni od Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii.
Rakovoditel na studiska programa ^len 10
Rakovoditelot na studiskata programa, po predlog na dekanot/dekanite, odnosno na
direktorot/direktorite, se izbira od strana na sovetot na studiskata programa. Izborot go potvrduva Rektorskata uprava na Univerzitetot.
Rakovoditelot treba da e vo raboten odnos na edinicata - organizator na studiskata programa, odnosno na edna od edinicite organizator na studiskata programa.
Mandatot na rakovoditelot e ~etiri godini.
^len 11 Rakovoditelot:
- gi svikuva i rakovodi so sednicite na sovetot na studiskata programa;
- gi potpi{uva aktite od nadle`nost na sovetot na studiskata programa;
- organizira sredba so prijavenite
kandidati;
- se gri`i za organizirawe na nastavata (rasporedi, sesii);
- gi utvrduva finansiskite potrebi za realizacija na studiskata programa i gi dostavuva do nadle`en organ za odlu~uvawe;
- gi izgotvuva i gi dostavuva do sovetot na studiskata programa, aktite i materijalite za pra{awa ~ie odlu~uvawe e vo negova nadle`nost, dokolku poinaku ne e utvrdeno so ovoj Pravilnik;
- gi izvr{uva odlukite na sovetot na studiskata programa;
- ja koordinira sorabotkata pome|u sovetot na studiskata programa i Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii;
- vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj Pravilnik i koi }e mu bidat dovereni od Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii i od sovetot na studiskata programa.
Zaedni~ki odredbi ^len 12
Za na~inot i postapkata na odlu~uvawe na Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii, sovetot na studiskata programa i na komisiite utvrdeni so ovoj Pravilnik, soodvetno se primenuvaat odredbite za na~inot i postapkata za odlu~uvawe na nastavno-nau~niot sovet na fakultetot, odnosno nau~niot sovet na institutot. Odlukite na organite i telata od stav 1 na ovoj ~len se kone~ni, dokolku poinaku ne e utvrdeno so ovoj Pravilnik.
III. Uslovi i na~in na zapi{uvawe studenti ^len 13
Zapi{uvaweto na doktorskite studii se vr{i vrz osnova na konkurs koj go objavuva Univerzitetot. Nazivot na konkursot e: Konkurs za zapi{uvawe studenti na tret ciklus studii -doktorski studii na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (vo natamo{niot tekst: konkurs).
Postapkata za donesuvawe i objavuvawe na konkursot e utvrdena so zakon i so ovoj Pravilnik. Brojot na studentite treba da e vo soglasnost so kadrovskite, prostornite, tehni~kite i drugite mo`nosti na Univerzitetot, kako i so op{testvenite potrebi.
Konkursot se objavuva najmalku 5 meseci pred po~etokot na u~ebnata godina.
Vo konkursot se naveduvaat: - studiskata programa; - brojot na studenti;
- uslovite i kriteriumite za upis;
- iznosot na {kolarinata i drugite dava~ki; - rokovite;
- drugi elementi od zna~ewe za konkursot; - drugi elementi soglasno so zakon.
^len 14
Pravo za zapi{uvawe na doktorski studii imaat lica koi zavr{ile soodvetni studiski programi i koi gi ispolnuvaat osnovnite kriteriumi:
- zavr{en II ciklus na studii usoglaseni so evropskiot kredit-transfer sistem (vo natamo{niot tekst: EKTS-krediti); - zavr{eni postdiplomski studii po
studiskite programi pred voveduvaweto na evropskiot kredit-transfer sistem, na koi im se priznavaat 60 krediti od obuka za istra`uvawe i edukacija;
- steknata stru~na podgotovka spored studiski programi za regulirani profesii, so ostvareni najmalku 300 EKTS-krediti; - ostvaren prose~en uspeh od site predmeti
od prethodno zavr{enoto visoko obrazovanie, od najmalku 8,00;
- poznavawe na eden od svetskite jazici. Dokaz za poznavawe na svetski jazik e sertifikat od Filolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski” ili me|unaroden sertifikat ili diploma za prethodno steknato obrazovanie - dodiplomski studii (prv ciklus) i postdiplomski studii (vtor ciklus), na eden od svetskite jazici.
Za kandidatite koi ne gi ispolnuvaat uslovite od alineja 4 na ovoj ~len, vo zavisnost od specifikite na nau~nata oblast, sovetot na studiskata programa mo`e da utvrdi dopolnitelni kriteriumi za zapi{uvawe.
^len 15
Pravo za zapi{uvawe na doktorski studii na Farmacevtskiot fakultet, soglasno so preporakite i standardite na Orfeus za doktorski studii vo biomedicinata i zdravstvenite nauki, imaat i:
- lica koi zavr{ile spored studiska programa od 1992/1993 godina, vo traewe od 5 godini i se steknale so diploma: diplomiran farmacevt;
- lica koi zavr{ile spored studiska programa od 2002/2003 i se steknale so diploma: magister po farmacija;
- lica koi zavr{ile spored studiska programa od 1981/1982 godina, vo traewe od 4 godini, koi se steknale so diploma: diplomiran farmacevt i imaat zavr{ena zdravstvena specijalizacija vo traewe od 3 godini.
Pravo za zapi{uvawe na doktorski studii na Medicinskiot fakultet, soglasno so preporakite i standardite na Orfeus za doktorski studii vo biomedicinata i zdravstvenite nauki, imaat i:
- lica koi zavr{ile spored studiskite programi do 2005/2006 godina i se steknale so diploma: doktor na medicina, a se vo tek na vtora polovina od zdravstvena specijalizacija;
- lica koi zavr{ile spored studiska programa od 2005/2006 (360 krediti) i se steknale so diploma: doktor po medicina, a se vo tek na vtora polovina od zdravstvena specijalizacija;
- licata koi se zapi{uvaat na doktorski studii od bazi~na medicina na oblast za koja nema zdravstvena specijalizacija, treba da imaat najmalku dva in extenso truda kako prv avtor, publikuvani vo spisanija so me|unaroden ureduva~ki odbor. Pravo za zapi{uvawe na doktorski studii na Fakultetot za veterinarna medicina imaat i:
- lica so zavr{en integriran prv i vtor ciklus, odnosno zavr{en vtor ciklus na studii od oblasta na veterinarnata medicina, medicinskite nauki, prirodnite nauki i biotehni~kite nauki;
13 - lica koi zavr{ile spored studiskata
programa pred voveduvaweto na evropskiot kredit-transfer sistem, vo traewe od deset semestri i se steknale so diploma doktor po veterinarna medicina i koi zapi{ale postdiplomski magisterski studii;
- lica so zavr{eni soodvetni specijalisti~-ki studii.
Pravo za zapi{uvawe na doktorski studii na Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje imaat i:
- lica koi zavr{ile spored studiskite programi do 2003/2004 i se steknale so diploma: doktor na stomatologija ili so diploma doktor po stomatologija, a im e odobrena, odnosno zapi{ale zdravstvena specijalizacija;
- lica koi zavr{ile spored studiskite programi od 2003/2004 i se steknale so diploma: doktor po stomatologija, a im e odobrena, odnosno zapi{ale zdravstvena specijalizacija;
- lica koi zavr{ile spored studiskite programi od 2010/2011 i se steknale so diploma: doktor po dentalna medicina, a im e odobrena, odnosno zapi{ale zdravstvena specijalizacija.
Pravo za zapi{uvawe na doktorski studii na Arhitektonskiot fakultet imaat i:
- lica koi zavr{ile studii po arhitektura po studiskite programi pred voveduvaweto na evropskiot kredit-transfer sistem, vo traewe od deset semestri;
- lica koi se steknale so zvaweto specijalist vo ramkite na tretiot ciklus studii, pri {to na ovie kandidati im se priznavaat najmnogu 60 krediti.
Kandidatot koj zavr{il studiska programa od ovoj ~len, treba da gi ispolnuva i osnovnite kriteriumi od ~len 14, stav 1, alinei 4 i 5.
^len 16
Soodvetnosta na prethodno zavr{enite studii se utvrduva od strana na sovetot na studiskata programa za doktorski studii.
Sovetot na studiskata programa, vo zavisnost od specifikite na nau~nata oblast, mo`e da utvrdi dopolnitelni kriteriumi za zapi{uvawe koi se sostaven del na konkursot.
^len 17
Pravo na zapi{uvawe na doktorski studii imaat i stranski dr`avjani soglasno so zakon i so ovoj Pravilnik.
^len 18
Kandidatot koj se prijavuva na konkursot podnesuva:
- prijaven list so nazna~uvawe na izbranata studiska programa za koja konkurira; - pismo za motivacija so nazna~uvawe na
oblasta na istra`uvawe i predlog na mentor od listata na mentori;
- kratka biografija;
- dokazi so koi se doka`uva ispolnetosta na uslovite za zapi{uvawe utvrdeni so ovoj Pravilnik;
- druga dokumentacija koja se bara so konkursot.
Dokumentacijata od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva vo fotokopija, a originalite se dostavuvaat na uvid.
^len 19
Po zavr{uvaweto na konkursot se objavuva preliminarna rang-lista na primeni kandidati na doktorskite studii, za sekoja studiska programa, odnosno potprograma oddelno.
Za kandidatite koi ne gi ispolnuvaat uslovite za zapi{uvawe na doktorski studii se objavuva posebna lista.
Listite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se objavuvaat na internet-stranicata na Univerzitetot.
^len 20
Rang-listata se formira spored bodovite koi se presmetuvaat vrz osnova na kriteriumite utvrdeni so ovoj Pravilnik i so konkursot.
Preliminarnata rang-lista na primeni kandidati i listata na kandidati koi ne gi ispolnuvaat uslovite se utvrduvaat od strana na sovetot na studiskata programa.
^len 21
Kandidatite imaat pravo na prigovor. Prigovorot se podnesuva vo pismena forma do sovetot na studiskata programa.
Odlukata na sovetot e kone~na. ^len 22
So usvoenite prigovori ne smee da se odzeme pravoto na kandidat koj e prethodno na preliminarnata rang-lista na primeni kandidati.
^len 23
Po zavr{uvaweto na postapkata po prigovorite, sovetot na studiskata programa ja utvrduva kone~nata rang-lista na primeni kandidati i ja dostavuva do Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii za potvrduvawe. Potvrdenata rang-lista na primeni kandidati e kone~na.
Potvrdenata kone~na rang-lista na primeni kandidati se objavuva na internet-stranicata na Univerzitetot.
^len 24
Rokovite za prijavuvawe na kandidatite, za objavuvawe na rang-listite, za odlu~uvawe po prigovori i za drugite elementi povrzani so postapkata za zapi{uvawe se utvrduvaat so konkursot.
^len 25
Po zavr{uvaweto na konkursot, rakovodi-telot na studiskata programa organizira sredbi na primenite kandidati i predlo`enite mentori.
Mentorot potpi{uva soglasnost za prifa}awe na obvrskite utvrdeni za mentor so ovoj Pravilnik.
^len 26
Pri zapi{uvaweto, studentite potpi{uvaat dogovor za studirawe.
Dogovorot se potpi{uva od rakovoditelot na studiskata programa, dekanot/direktorot na edinicata kade {to se vodi mati~nata kniga na zapi{anite studentii studentot.
Mati~nata kniga na zapi{anite studenti i dosieto na studentot se vodat i se ~uvaat na fakultetot, odnosno nau~niot institut kade {to e vraboten rakovoditelot na studiskata programa.
Pri promena na rakovoditelot, mati~nata kniga na zapi{ani studenti i dosieto prodol`uvaat da se vodat i ~uvaat na edinicata od stav 3 na ovoj ~len.
IV. Struktura na studiskite programi ^len 27
Doktorskite studii traat tri godini, {to iznesuva 180 EKTS-krediti.
Studiskite programi se sostojat od: 1. obuka za istra`uvawe, {to iznesuva 30
EKTS-krediti;
2. edukacija, {to iznesuva 30 EKTS-krediti; 3. prijava, izrabotka i odbrana na doktorskata disertacija, {to iznesuva 120 EKTS-krediti.
^len 28
Obukata za istra`uvawe, istra`uvaweto i objavuvaweto rezultati opfa}aat:
- tri predmeti za steknuvawe generi~ki znaewa i ve{tini za istra`uvawe, {to iznesuva 12 EKTS-krediti (site predmeti od ovaa grupa iznesuvaat 4 krediti), i toa: predmetot nau~noistra`uva~ka etika, eden predmet od grupata predmeti metodologija na istra`uvawe i u{te eden predmet od ponudenata lista na drugi predmeti od obukata za istra`uvawe, koja, po predlog na nositelite na studiskite programi, ja potvrduva Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii;
- doktorski seminari, konferencii i
rabotilnici od istra`uva~kata praktika, {to iznesuva 18 EKTS-krediti. Seminarot i godi{nata konferencija se organiziraat za sekoja akademska godina i se realiziraat so javna prezentacija; sekoja javna prezentacija na seminar ili godi{na konferencija se vrednuva so po 2 kredita; rabotilnicite za istra`uva~ka praktika se organiziraat vo ramkite na studiskata programa; sekoja rabotilnica se vrednuva so po 3 EKTS - krediti.
^len 28 - a
Valorizacijata na kreditite za seminarot ili godi{nata konferencija koja se dr`i vo II semestar ja vr{i tri~lena komisija, po pravilo sostavena od: rakovoditelot na studiskata programa, eden ~len od Stru~niot sovet za doktorskite studii i mentorot. Studentot za seminarot i konferencijata vo II semestar treba da podnese prijava, trud so edna stranica tekst (hipoteza i predlog za istra`uvawe) i power point prezentacija.
Valorizacijata na kreditite za seminarite koi se odr`uvaat vo III i V semestar ja vr{i tri~lena komisija opredelena od sovetot na studiskata programa, po pravilo sostavena od: mentorot i dva ~lena od potesnata oblast. Studentot za seminarot vo III i V semestar treba da podnese prijava i pi{an trud od 4 do 10 stranici tekst koj treba da se recenzira od sovetot na studiskata programa.
Valorizacijata na kreditite za konferenciite koi se odr`uvaat vo IV i VI semestar ja vr{i tri~lena komisija, po pravilo sostavena od: rakovoditelot na studiskata programa, eden ~len od Stru~niot sovet za doktorskite studii i mentorot. Studentot za konferencijata vo IV i VI semestar treba da podgotvi prijava, javna
15
prezentacija na recenziraniot trud od seminarot vo prethodniot semestar i power point prezentacija.
Komisiite izgotvuvaat zapisnik za sekoja prezentacija. Zapisnicite se dostavuvaat do Stru~niot sovet za doktorski studii na UKIM.
Valorizacijata na kreditite za
rabotilnicite ja vr{at rakovoditelot na studiskata programa i mentorot.
^len 29
Edukacijata opfa}a predmeti od poleto, oblasta i od potesnata oblast na istra`uvawe, {to iznesuva 30 EKTS-krediti.
^len 30
Prijavuvaweto, izrabotkata i odbranata na doktorskata disertacija opfa}aat:
- originalno istra`uvawe na kandidatot; - prijavuvawe na tema za doktorska
disertacija;
- objavuvawe na pe~ateni trudovi, odnosno izvedba na umetni~ki dela;
- pi{uvawe na disertacijata;
- podnesuvawe na izrabotenata disertacija; - javna odbrana na disertacijata.
Aktivnostite povrzani so prijavuvaweto i izrabotkata na doktorskata disertacija opfa}aat: - istra`uvawe za podgotovka na tema za doktorskata disertacija (vo II semestar) – se vrednuva so 14 EKTS - krediti;
- istra`uvawe, podgotvuvawe i podnesuvawe na prijavata za temata za doktorskata disertacija (vo III semestar) – se vrednuvaat so 28 EKTS - krediti;
- istra`uvawe i objavuvawe rezultati (vo IV semestar) se vrednuvaat so 25 EKTS -krediti;
- istra`uvawe i objavuvawe rezultati (vo V semestar) se vrednuvaat so 28 EKTS -krediti;
- istra`uvawe i pi{uvawe na tezata (vo VI semestar) se vrednuvaat so 25 EKTS -krediti.
Valorizacijata na kreditite za aktivnostite navedeni vo stav 1 od ovoj ~len ja vr{i mentorot na kandidatot, vrz osnova na izve{tajot za istra`uvawe podnesen od kandidatot. Mentorot dostavuva primerok od izve{tajot do rakovoditelot na studiskata programa.
^len 31
Studiskite programi do Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii, zaedni~ki ili samostojno, se predlagaat od strana na nastavno-nau~nite soveti na fakultetite, odnosno sovetite na nau~nite instituti od nau~noto pole kade {to pripa|a studiskata programa.
Studiskite programi, po predlog na Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii i po prethodno mislewe na Rektorskata uprava, se usvojuvaat od strana na Univerzitetskiot senat.
^len 32
Studiskite programi gi sodr`at komponentite utvrdeni so zakon, podzakonskite akti, aktite na Univerzitetot i so ovoj Pravilnik. Studiskite programi mo`at da imaat izborni potprogrami.
^len 33
Nastavata se izveduva na makedonski jazik. Nastavata mo`e da se izveduva i na eden od svetskite jazici, za {to odluka donesuva sovetot na studiskata programa.
^len 34
Nastavata na doktorskite studii se organizira vo dva osnovni oblika:
- grupna nastava, - individualna nastava.
Grupnata nastava pretstavuva osnoven oblik na doktorskite studii. Za da se odr`uva grupna nastava, brojot na studenti treba da e minimum 5.
Individualnata nastava se odr`uva vo vid na konsultacii.
^len 35
Na~inot na izveduvawe na nastavata, uslovite za napreduvawe vo tekot na studiite, na~inot na proverka na znaewata, zapi{uvaweto predmeti i sl. se utvrduvaat so studiskata programa.
^len 36
Studentot, vo dogovor so mentorot, izbira predmeti za steknuvawe generi~ki znaewa i ve{tini za istra`uvawe i predmeti za edukacija od poleto ili oblasta na istra`uvawe.
Izbranite predmeti se zapi{uvaat vo soodvetnata studentska evidencija i vo indeksot na studentot.
Izmena na izbranite predmeti e mo`na so podnesuvawe molba za promena na predmetot, so pla}awe nadomest koj e utvrden so poseben akt.
Odluka za promena na izbranite predmeti donesuva sovetot na studiskata programa.
U~estvo na drugi lica vo realizacijata na doktorskite studii
^len 37
Vo realizacijata na doktorskite studii mo`at da u~estvuvaat i lica (vo natamo{niot tekst: nastavnici) od drugi univerziteti od zemjata i od stranstvo i lica od praktikata od zemjata i od stranstvo, pod uslovi utvrdeni so zakon, so Statutot na Univerzitetot i so ovoj Pravilnik.
Lice od praktikata od stav 1 na ovoj ~len treba da ima steknato nau~en stepen - doktor na nauki od soodvetnoto pole na istra`uvawe.
Odluka za anga`irawe na licata od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len donesuva sovetot na studiskata programa.
^len 38
Pred po~etokot na sekoja u~ebna godina, sovetot na studiskata programa donesuva plan za anga`irawe na nastavnicite za doktorskite studii za soodvetnata studiska programa.
Eden nastavnik mo`e da dr`i nastava na najmnogu tri predmeti na edna studiska programa za doktorski studii. Vo slu~aj nekoj predmet da bide podelen na dva ili pove}e nastavnici, takviot predmet proporcionalno se presmetuva vo kvotata za sekoj nastavnik.
Eden student na doktorski studii kaj eden nastavnik mo`e da slu{a i da polaga najmnogu dva predmeta.
^len 39
Vo rok od 6 godini, presmetuvaj}i od denot na po~etokot na semestarot vo koj studentot se zapi{al na doktorski studii, studentot e dol`en da gi polo`i site ispiti i drugite obvrski utvrdeni so studiskata programa i so ovoj Pravilnik, da ja prijavi i da ja odbrani doktorskata disertacija.
Vo slu~aj na pre~ekoruvawe na rokot od stav 1 na ovoj ~len, studentot go gubi statusot na student na doktorski studii.
Liceto koe go gubi statusot na student na doktorski studii mo`e povtorno da konkurira za zapi{uvawe na doktorski studii.
Dokolku na kandidatot mu e odobreno povtorno zapi{uvawe, mo`e da mu se priznaat prethodno polo`enite ispiti na doktorski studii za {to odluka donesuva sovetot na studiskata programa.
Pri povtorno zapi{uvawe, studentot pla}a poln iznos na {kolarina, namalen vo iznos koj odgovara na brojot na prethodno priznaenite krediti.
Mentor ^len 40
Mentor mo`e da bide profesor koj gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon i podzakonskite i drugite akti {to ja reguliraat ovaa materija.
Mentor od drug univerzitet od zemjata ili od stranstvo treba da gi ispolnuva uslovite za mentor od stav 1 na ovoj ~len.
Mentorot se utvrduva od potesnata oblast na istra`uvawe.
^len 41
Mentor vo potesna oblast na istra`uvawe mo`e da bide lice koe gi ispolnuva kriteriumite utvrdeni vo studiskata programa za doktorski studii.
Stavot 2 e izbri{an. ^len 41-a
Mentor od oblasta na umetnosta za izrabotka na pi{aniot del od doktorskata disertacija, filologijata i nacionalnata istorija mo`e da bide lice koe vo poslednite 5 godini ima ostvareno najmalku 20 poeni od nau~no -istra`uva~kite aktivnosti navedeni vo Tabela broj 1, i toa:
• za prezentacija na nau~ni rezultati (vklu~itelno prevodi i stru~na redakcija) - najmalku 9 poeni;
• za u~estvo vo nau~noistra`uva~ki proekti - najmalku 3 poeni;
• za mentorstva - najmalku 2 poena.
Tabelata br. 1 e sostaven del na ovoj Pravilnik.
^len 41-b
Mentor od oblasta na umetnosta za izrabotka na delot od doktorskata disertacija koj se odnesuva na koncertna ili scenska izvedba na solisti~ko delo, solisti~ki koncert, teatarska pretstava, film ili radio-televiziska emisija na doktorskite studii na koi doktorskata disertacija se sostoi od dva dela mo`e da bide lice i bez nau~en stepen - doktor na nauki dokolku ima ostvareno najmalku 70 poeni od site stru~no-umetni~ki aktivnosti od oblasta na muzi~kata umetnost, odnosno 60 poeni od site stru~no-umetni~ki aktivnosti od oblasta na teatarskata, filmskata ili radio-televiziskata umetnost, navedeni vo Tabela broj 2, i toa:
- za stru~no-umetni~ka dejnost – najmalku 48 poeni za oblasta muzi~ka umetnost, odnosno najmalku 40 poeni za oblasta na
17 teatarskata, filmskata ili
radio-televiziskata umetnost;
- za nastavno-obrazovna dejnost – najmalku 8 poeni.
Tabelata br. 2 e sostaven del na ovoj Pravilnik.
^len 42
Soglasno so kriteriumite za mentor, pred objavuvaweto na konkursot, sekoja u~ebna godina, sovetot na studiskata programa utvrduva lista na mentori spored potesnata oblast na istra`uvawe i ja dostavuva do Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii.
Dokolku studiskata programa ima potpro-grami, lista na mentori se utvrduva za sekoja potprograma.
^len 43-izbri{an ^len 44 Mentorot:
- go sovetuva, go naso~uva i go vodi kandidatot/studentot;
- ostvaruva konsultacii so studentot; - go upatuva studentot vo literaturata; - go voveduva studentot vo metodot na
re{avawe na problemot koj ja tretira rabotata i vo metodot na
nau~no-istra`uva~kata rabota voop{to;
- dava mislewa, sugestii, zabele{ki i predlozi vo tekot na izrabotkata na disertacijata;
- mu pomaga na studentot za odreduvawe na obemot, sodr`inata i na~inot na izlagawata na nau~nite rezultati od disertacijata;
- podnesuva, najmalku edna{ vo godinata, pismen izve{taj do soodvetniot sovet na studiskata programa vo koj se vrednuva uspe{nosta na studentot vo negovata rabota;
- u~estvuva vo rabotata na doktorskite seminari i godi{nite konferencii; - gi realizira odlukite na organite i telata
na [kolata za doktorski studii i na organite na Univerzitetot;
- vr{i i drugi raboti soglasno so ovoj Pravilnik.
Komentor ^len 45
Po predlog na studentot i mentorot, soodvetniot sovet na studiskata programa mo`e da
mu nazna~i komentor na studentot od druga studiska programa, kako i od drug univerzitet od zemjata ili od stranstvo.
Komentorot od drug univerzitet od zemjata ili od stranstvo treba da gi ispolnuva uslovite za mentor.
Promena na mentor ^len 46
Vo tekot na studiite mo`e da se izvr{i promena na mentor.
Barawe za promena na mentor mo`at da podnesat mentorot i studentot zaedno, samo mentorot ili samo studentot.
Dokolku ne postoi spor pome|u mentorot i studentot vo pogled na baraweto za promena, sovetot na studiskata programa donesuva odluka za promena na mentor. Studentot go predlaga noviot mentor od soodvetnata lista na mentori, a izborot go potvrduva sovetot na studiskata programa.
Dokolku postoi spor pome|u mentorot i studentot vo pogled na baraweto za promena, sovetot na studiskata programa sproveduva postapka za utvrduvawe na pri~inite za promena. Vo postapkata u~estvuvaat mentorot i studentot.
Po sprovedenata postapka, sovetot na studiskata programa mo`e da go usvoi ili odbie baraweto za promena na mentor.
Vo slu~aj koga baraweto za promena na mentor podneseno od studentot e prifateno, a na studentot prethodno mu e prifatena temata za izrabotka na doktorska disertacija, toj go gubi pravoto na odbrana na prifatenata tema, osven vo slu~aite koga ima soglasnost od mentorot.
Studentot, od stav 6 na ovoj ~len, ima pravo da podnese prijava za druga tema za izrabotka na doktorska disertacija.
Sovetot na studiskata programa donesuva odluka za promena na mentor po slu`bena dol`nost, vo slu~aj na spre~enost na mentorot podolga od 6 meseci.
V. Postapka za prijava, ocena i odbrana na doktorska disertacija, odnosno izrabotka i/ili izvedba na umetni~ko delo
^len 47
Za prijava, ocena i odbrana na doktorska disertacija, odnosno izrabotka i/ili izvedba na umetni~ko delo odlu~uva nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet na edinicata (fakultet/ institut), na na~in i vo postapka utvrdeni so Statutot na Univerzitetot i so ovoj Pravilnik.
Nastavno-nau~en, odnosno nau~en sovet vo smisla na stav 1 na ovoj ~len e nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet na edinicata kade {to pripa|a mentorot, dokolku taa edinica e i organizator na studiskata programa.
Dokolku mentorot pripa|a na edinica koja ne e organizator na studiska programa, vo toj slu~aj nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet e od edinicata koja e organizator na studiskata programa.
Dokolku pove}e edinici se organizatori na studiskata programa, sovetot na studiskata programa, na predlog na mentorot, odlu~uva koj nastavno-nau~en, odnosno nau~en sovet od edinicite koi se organizatori na studiskata programa }e gi vr{i rabotite od stav 1 na ovoj ~len.
Tema za doktorska disertacija
Podnesuvawe prijava za izrabotka na doktorska disertacija
^len 48
Po ostvareni 42 EKTS-krediti od izbranite predmeti i najmalku 4 EKTS-krediti od doktorski seminari i godi{na konferencija, studentot preku sovetot na studiskata programa, do nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet podnesuva prijava za izrabotka na doktorska disertacija.
^len 49
So prijavata za izrabotka na doktorskata disertacija, studentot podne-suva i elaborat za temata na doktorskata disertacija. Elaboratot sodr`i:
- naslov na temata;
- pregled na dostignuvawata na nau~nata disciplina povrzani so predmetot na istra`uvawe;
- predmet na istra`uvawe; - nacrt na sodr`inata; - celi na istra`uvaweto;
- obrazlo`enie na rabotnite hipotezi i tezi;
- nau~ni metodi koi }e se primenat; - o~ekuvan nau~en pridones;
- primena na rezultatite od istra`uvaweto;
- spisok na literatura i drugi izvori. Studentite na Medicinskiot fakultet podnesuvaat i soglasnost od Eti~kata komisija na Medicinskiot fakultet vo Skopje i soglasnost od institucijata kade {to }e se raboti doktorskata disertacija.
Komisija za ocena na prijavenata tema za izrabotka na doktorska disertacija
^len 50
Nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet, po predlog na sovetot na studiskata programa, formira komisija za ocena na prijavenata tema za izrabotka na doktorskata disertacija (vo natamo{niot tekst: komisija za ocena na temata).
Komisijata za ocena na temata e sostavena od tri ~lena so nastavno-nau~ni i nau~ni zvawa, od koi najmalku dva se od soodvetnata nau~na oblast od koja e temata na doktorskata disertacija. Mentorot e prv ~len na komisijata za ocena na temata.
Dorabotka na prijavenata tema za izrabotka na doktorska disertacija
^len 51
Komisijata za ocena na temata mo`e da mu ja vrati prijavenata tema na studentot za nejzina dorabotka.
Studentot e dol`en da ja doraboti prijavenata tema vo rok od 30 dena od denot na vra}aweto.
Prijavenata tema mo`e da bide vratena za dorabotka samo edna{.
Ako studentot ne ja podnese povtorno vratenata tema za dorabotka vo utvrdeniot rok, na prvata naredna sednica, nastavno-nau~niot sovet, odnosno nau~niot sovet, po predlog na sovetot na studiskata programa i na komisijata za ocena na temata, donesuva odluka za zapirawe na postapkata za steknuvawe nau~en stepen - doktor na nauki i za toa go izvestuva studentot. Vo ovoj slu~aj, studentot ima pravo da prijavi samo u{te edna{ tema od istoto nau~no pole.
Na barawe na studentot, rokot za dorabotka na temata mo`e da se prodol`i, za {to odluka donesuva komisijata za ocena na temata.
Izve{taj na komisijata za ocena na temata ^len 52
Komisijata za ocena na temata e dol`na vo rok od tri meseci od denot na podnesuvaweto na prijavata, odnosno po povtornoto podnesuvawe po dorabotkata, da podnese izve{taj do nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet i do sovetot na studiskata programa, so predlog za prifa}awe ili neprifa}awe na temata za izrabotka na doktorskata disertacija.
19 Prifatenata tema pretstavuva raboten
naslov na doktorskata disertacija.
^len 53
Dol`inata na izve{tajot iznesuva od 5 do 10 stranici, format A4, so edine~en prored.
Izve{tajot na komisijata za ocena na temata sodr`i:
- ime na kandidatot i raboten naslov na temata;
- obrazlo`uvawe na temata, koja treba da sodr`i:
o predmet na istra`uvawe, o sostojba na nau~noto podra~je
vo koe se raboti disertacijata,
o cel na izrabotkata na
disertacijata,
o o~ekuvan nau~en pridones; - dokolku se o~ekuva rezultatot od
istra`uvaweto da bide prakti~no primenliv, treba toa da se naglasi; - zaklu~ok so predlog do
nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet i do sovetot na studiskata programa; - originalni potpisi na ~lenovite na
komisijata.
^len 54
Ako komisijata za ocena na temata ne podnese izve{taj vo utvrdeniot rok, na prvata sednica na sovetot na studiskata programa, rakovoditelot ili nekoj drug ~len na komisijata za ocena na temata go izvestuva sovetot na studiskata programa za pri~inata za docneweto. Dokolku se prifatat pri~inite, sovetot ostava dopolnitelen rok od 30 dena za izgotvuvawe na izve{tajot.
Dokolku ni vo toj rok komisijata za ocena na temata ne podnese izve{taj, nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet, po predlog na sovetot na studiskata programa, na prvata naredna sednica formira nova komisija za ocena, vo koja ~len i pretsedatel e mentorot, a drugite ~lenovi ne mo`at da bidat ~lenovite od prethodnata komisija.
Odluki na nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet
^len 55
Nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet odlu~uva po predlog na sovetot na studiskata programa i e dol`en na prvata naredna sednica od priemot na izve{tajot na komisijata za ocena na temata da donese odluka po izve{tajot.
Ako nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet go usvoi izve{tajot na komisijata za ocena
na temata so koj se predlaga prifa}awe na temata, od toj den zapo~nuvaat da te~at rokovite za izrabotka i odbrana na doktorskata disertacija, a studentot steknuva status na doktorand.
Prifatenata tema za izrabotka na dok-torskata disertacija se objavuva vo Biltenot na Univerzitetot, na makedonski i na angliski jazik. Odredbata od stav 3 na ovoj ~len se primenuva i vo slu~aite koga nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet nema da go prifati izve{tajot na komisijata za ocena na temata so koj se predlaga neprifa}awe na temata.
Ako nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet go usvoi izve{tajot na komisijata za ocena so koj se predlaga da ne se prifati temata, nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet donesuva odluka za zapirawe na postapkata za steknuvawe nau~en stepen - doktor na nauki po podnesenata prijava i za toa go izvestuva studentot. Vo ovoj slu~aj, studentot ima pravo da prijavi samo u{te edna{ tema od istoto nau~no pole.
Odredbata od stav 5 na ovoj ~len se primenuva i vo slu~aite koga nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet nema da go prifati izve{tajot na komisijata za ocena na temata so koj se predlaga prifa}awe na temata.
Doktorska disertacija ^len 56
Doktorskata disertacija pretstavuva originalen i samostoen nau~en trud, koj, spored metodologijata na izrabotka i stepenot na pridonesot kon naukata, e soodveten za utvrduvawe na sposobnos-tite na studentot da raboti vo naukata kako samostoen istra`uva~.
Doktorskata disertacija od oblasta na umetnostite se sostoi od 2 dela:
- koncertna ili scenska izvedba na solisti~ko delo, solisti~ki koncert, samostojna izlo`ba na umetni~ki deka, teatarska pretstava, film ili radio-televiziska emisija;
- pi{an nau~en trud.
Izrabotka na doktorska disertacija ^len 57
Sodr`inata na doktorskata disertacija treba da e vo soglasnost so prifatenata tema za izrabotka na disertacijata, odnosno kone~niot naslov na disertacijata ne smee zna~itelno da otstapuva od rabotniot naslov.
^len 58
Doktorskata disertacija treba da e napi{ana spored standardite utvrdeni so op{t akt na Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii.
^len 59
Doktorskata disertacija se pi{uva na makedonski jazik.
Dokolku studiskata programa se realizira na eden od svetskite jazici, doktorskata disertacija se pi{uva na soodvetniot jazik so prevod na makedonski jazik.
Na grupite na Pedago{kiot fakultet „Sv. Kliment Ohridski” vo Skopje na koi nastavata se izveduva na albanski i na turski nastaven jazik, doktorskata disertacija mo`e da se pi{uva na soodvetniot jazik so zadol`itelen prevod na makedonski jazik. Doktorskata disertacija mo`e da se brani na soodvetniot jazik so zadol`itelen prevod na makedonski jazik.
Prilog na doktorskata disertacija e naslov i rezime na eden od svetskite jazici vo obem do dve stranici, odnosno avtorezime na makedonski jazik. Avtorezimeto treba da e napi{ano spored standardite utvrdeni so op{t akt na Univerzitetskiot stru~en sovet za doktorski studii.
Podnesuvawe na doktorska disertacija ^len 60
Doktorandot steknuva pravo da ja predade izrabotenata doktorska disertacija po ostvareni 60 krediti od obukata za steknuvawe generi~ki znaewa i ve{tini za istra`uvawe i objaveni najmalku 2 pe~ateni truda vo spisanie so me|unaroden ureduva~ki odbor ili zbornik na trudovi od sobir na me|unarodna nau~na asocijacija. Me|unaroden ureduva~ki odbor e odbor vo koj u~estvuvaat eksperti od soodvetnata nau~na oblast od najmalku 5 zemji, pri {to brojot na u~esnici od edna zemja ne mo`e da nadminuva 40% od vkupniot broj ~lenovi.
Doktorskata disertacija studentot ja podnesuva vo {est ednoobrazni ukori~eni primeroci.
Komisija za ocena na doktorskata disertacija ^len 61
Nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet, na prvata naredna sednica od priemot na doktorskata disertacija, po predlog na sovetot na
studiskata programa, formira komisija za ocena na doktorskata disertacija (vo natamo{niot tekst: komisija za ocena na disertacijata).
Komisijata za ocena na disertacijata se sostoi od 5 ~lena so nastavno-nau~ni i nau~ni zvawa, od koi najmalku tri se od soodvetnata nau~na oblast od koja e temata na doktorskata disertacija. Mentorot e ~len na komisijata za ocena na doktorskata disertacija, no ne mo`e da bide pretsedatel.
Prviot ~len na komisijata za ocena e nejzin pretsedatel.
Komisijata za ocena na disertacijata e dol`na izve{tajot za ocena na doktorska-ta disertacija da go podnese do nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet, vo rok od 3 meseci od formiraweto na komisijata za ocena na disertacijata, odnosno vo rok od 3 meseci po povtornoto podnesuvawe po dorabotkata,.
^len 62
Ako Komisijata za ocena na disertacijata ne podnese izve{taj vo utvrdeniot rok, na prvata sednica na sovetot na studiskata programa rakovoditelot ili nekoj drug ~len na komisijata za ocena na disertacijata go izvestuva sovetot na studiskata programa za pri~inata za docneweto. Dokolku se prifatat pri~inite, sovetot ostava dopolnitelen rok od 30 dena za izgotvuvawe na izve{tajot.
Dokolku ni vo toj rok komisijata za ocena na disertacijata ne podnese izve{taj, nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet, po predlog na sovetot na studiskata programa, na prvata naredna sednica formira nova komisija za ocena, vo koja ~len e mentorot, a drugite ~lenovi ne mo`at da bidat ~lenovite od prethodnata komisija.
Dorabotka na izgotvenata doktorska disertacija
^len 63
Nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet, po predlog na sovetot na studiskata programa ili na komisijata za ocena na disertacijata, mo`e da mu ja vrati izgotvenata doktorska disertacija na doktorandot za nejzina dorabotka.
Doktorandot e dol`en da ja doraboti doktorskata disertacija vo rokot {to }e mu go opredeli komisijata za ocena na disertacijata.
Doktorskata disertacija mo`e da bide vratena za dorabotka samo edna{.
Ako doktorandot ne ja podnese povtorno vratenata disertacija za dorabotka vo utvrdeniot
21 rok, na prvata naredna sednica, nastavno-nau~niot,
odnosno nau~niot sovet, po predlog na sovetot na studiskata programa i/ili na komisijata za ocena na disertacijata, donesuva odluka za zapirawe na postapkata za steknuvawe nau~en stepen doktor na nauki i za toa go izvestuva doktorandot. Doktorandot nema pravo povtorno da ja podnese disertacijata.
Po barawe na doktorandot, rokot za dorabotka na disertacijata mo`e da se prodol`i, za {to odluka donesuva komisijata za ocena na disertacijata.
Izve{taj na komisijata za ocena na doktorskata disertacija
^len 64
Dol`inata na izve{tajot na komisijata za ocena na doktorskata disertacija iznesuva 10-15 stranici, format A4, so edine~en prored.
Izve{tajot sodr`i:
- datum ili reden broj na sednicata na nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet na koja e formirana komisijata za ocena na disertacijata, ime na kandidatot i naslov na disertacijata; - analiza na trudot, koja sodr`i:
o podatoci za predmetot na istra`uvawe,
o podatoci za sostojbata na podra~jeto vo koe e rabotena disertacijata,
o kratok opis na primenetite metodi, o kratok opis na rezultatite od
istra`uvaweto; - zaklu~ok, koj sodr`i:
o glavni nau~ni pridonesi na kandidatot,
o podra~je na primena i ograni~uvawa,
o mo`ni ponatamo{ni istra`uvawa, o zaklu~ok so predlog do nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet; - originalni potpisi na site ~lenovi na
komisijata (dokolku nema izdvoeni mislewa);
- potpi{ani izdvoeni mislewa, dokolku gi ima.
Objavuvawe na izve{tajot ^len 65
Izve{tajot za ocena na doktorskata disertacija se objavuva vo Biltenot na
Univerzitetot, pred da bide dostaven do nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet.
Sekoe fizi~ko i pravno lice, vo rok od 15 dena od objavuvaweto, ima pravo vo pismena forma da dostavi zabele{ki i predlozi vo vrska so doktorskata disertacija i izve{tajot na komisijata za ocena na disertacijata.
Komisijata za ocena na disertacijata e dol`na da gi razgleda zabele{kite i da dostavi mislewe do sovetot na studiskata programa i do nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet na sednicata na koja se razgleduva nejziniot izve{taj. Podnesenite zabele{ki i predlozi, kako i misleweto na komisijata se sostaven del od izve{tajot na komisijata za ocena na disertacijata.
Odluki na nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet
^len 66
Komisijata za ocena na disertacijata, vo rok od 7 dena od istekot na rokot od 15 dena od objavuvaweto vo Biltenot, izve{tajot go dostavuva do sovetot na studiskata programa i do nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet, koj odlu~uva za izve{tajot na prvata naredna sednica.
So izve{tajot se dostavuva i izve{tajot od ~len 65, stav 4 na ovoj Pravilnik.
^len 67
Nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet odlu~uva po predlog na sovetot na studiskata programa i e dol`en na prvata naredna sednica od priemot na izve{tajot na komisijata za ocena na disertacijata da donese odluka po izve{tajot.
Ako nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet go usvoi izve{tajot na komisijata za ocena na disertacijata so koj se predlaga prifa}awe na izrabotenata doktorska disertacija, formira komisija za odbrana na doktorskata disertacija.
Ako nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet go usvoi izve{tajot na komisijata za ocena na disertacijata so koj se predlaga da ne se prifati izrabotenata doktorska disertacija, nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet donesuva odluka za zapirawe na postapkata za steknuvawe nau~en stepen - doktor na nauki i za toa go izvestuva doktorandot. Doktorandot nema pravo povtorno da ja podnese disertacijata.
^len 68
Ako nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet ne go prifati pozitivniot izve{taj na komisijata za ocena, donesuva odluka za zapirawe
na postapkata za steknuvawe nau~en stepen doktor na nauki i za toa go izvestuva doktorandot. Doktorandot nema pravo povtorno da ja podnese disertacijata.
Ako nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet ne go prifati negativniot izve{taj na komisijata za ocena na disertacijata, donesuva odluka za formirawe nova komisija za ocena na izrabotenata doktorska disertacija i postapkata ponatamu te~e spored odredbite od ovoj Pravilnik.
Komisija za odbrana na doktorskata disertacija
^len 69
Komisijata za odbrana na doktorskata disertacija (vo natamo{niot tekst: komisija za odbrana) se sostoi od 5 ~lena so nastavno-nau~ni i nau~ni zvawa, od koi najmalku tri se od soodvetnata nau~na oblast od koja e temata na doktorskata disertacija.
Prviot ~len na komisijata za odbrana e nejzin pretsedatel.
^lenovite na komisijata za ocena na doktorskata disertacija mo`at da bidat i ~lenovi na komisijata za odbrana, dokolku so zakon ne e poinaku utvrdeno.
^len 70
Doktorskata disertacija mora da bide dostapna za javnosta najmalku 15 dena pred odbranata.
Javna odbrana ^len 71
Odbranata na doktorskata disertacija se odr`uva najdocna vo rok od eden mesec od denot na prifa}aweto na izve{tajot od sovetot na studiskata programa.
Vo sredstvata za javno informirawe se objavuvaat imeto i prezimeto na doktorandot, naslovot na doktorskata disertacija, vremeto, denot i mestoto za odbrana, najdocna 7 dena pred denot utvrden za odbrana.
Odbranata na doktorskata disertacija e javna.
^len 72
Vo slu~aj na spre~enost na nekoj od ~lenovite na komisijata, se vr{i zamena na ~lenot po postapka za izbor na ~len na komisijata utvrdena so ovoj Pravilnik.
^len 73
So odbranata na doktorskata disertacija rakovodi pretsedatelot na komisijata za odbrana. Pretsedatel e prviot ~len na komisijata.
Za tekot na odbranata na doktorskata disertacija se vodi zapisnik.
^len 74
Na po~etokot na odbranata, pretsedatelot na komisijata za odbrana:
- gi iznesuva biografskite podatoci na kandidatot;
- gi zapoznava prisutnite so hronologijata na postapkata za steknuvawe nau~en stepen - doktor na nauki, odnosno so:
o prijavata na temata na disertacijata,
o podnesuvawe na disertacijata na uvid i ocena,
o odlukata na nastavno-nau~niot, odnosno nau~niot sovet;
- go ~ita zaklu~okot na izve{tajot na komisijata za ocena na disertacijata. Po svojot voveden zbor, pretsedatelot na komisijata bara doktorandot vo kratki crti da ja izlo`i svojata disertacija, so poseben osvrt na nau~niot pridones koj vo nea se sodr`i.
Potoa, doktorandot gi izlo`uva rezultatite od svojata disertacija, po pravilo vo traewe do 30 minuti.
Po izlagaweto na doktorandot, ~lenovite na komisijata za odbrana postavuvaat pra{awa koi se odnesuvaat na samata disertacija ili na nau~nata oblast od koja e disertacijata. Doktorandot e dol`en da odgovori na sekoe pra{awe.
Koga ~lenovite na komisijata }e zavr{at so ispra{uvawe na doktorandot, pretsedatelot na komisijata za odbrana se obra}a do prisutnite i gi izvestuva deka tie mo`at da mu postavat pra{awa na kandidatot vo vrska so disertacijata. Pra{awata se postavuvaat vo pismena forma i se dostavuvaat do pretsedatelot na komisijata za odbrana.
Doktorandot e dol`en da odgovori na pra{awata za koi pretsedatelot na komisijata za odbrana smeta deka se povrzani so doktorskata disertacija.
Po zavr{uvaweto na ispra{uvaweto na doktorandot, komisijata za odbrana se povlekuva zaradi donesuvawe odluka. Odlukata se donesuva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj i toa se vnesuva vo zapisnikot za javna odbrana.
23 Po donesuvaweto na odlukata i
sostavuvaweto na zapisnikot, komisijata se vra}a vo prostorijata vo koja se odr`uva odbranata. Pretsedatelot na komisijata za odbrana go ~ita zapisnikot za odbranata i odlukata na komisijata.
^len 75
Po sprovedenata postapka za odbrana na doktorskata diserta-cija, odlukata mo`e da glasi: doktorandot ja odbranil doktorskata disertacija ili doktorandot ne ja odbranil dok-torskata disertacija.
VI. Nau~en naziv
^len 76
Doktorandot koj odbranil doktorska disertacija se steknuva so nau~niot stepen doktor na nauki, odnosno doktor na umetnosti.
Vo diplomata se naveduvaat nau~noto podra~je i studiskata programa, odnosno potprogramata.
VII. Izdavawe na uverenie ^len 77
Po odbranata na doktorskata disertacija, na doktorandot mu se izdava uverenie za zavr{enite doktorski studii.
Uverenieto go potpi{uva dekanot/ direktorot na edinicata kade {to e sprovedena postapkata za odbrana na doktorskata diserta-cija. VIII. Izdavawe na diploma
^len 78
Za steknat nau~en naziv - doktor na nauki, odnosno doktor na umetnosti, se izdava diploma na promocija koja ja organizira rektorot na Univerzitetot.
Diplomata ja potpi{uva rektorot i dekanot/direktorot na edinicata kade {to e sprovedena postapkata za odbrana na doktorskata diserta-cija.
IX. Finansirawe na doktorskite studii
^len 79
Sredstvata za realizacija na doktorskite studii se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, so {kolarina i drugi dava~ki na studentite na doktorskite studii, na na~in i vo postapka utvrdeni so zakon.
Sredstvata za realizacija na doktorskite studii mo`at da se obezbeduvaat vo sorabotka so drugi univerziteti, pravni i fizi~ki lica od zemjata i od stranstvo.
^len 80
Pra{awata vo vrska so pokrivaweto na tro{ocite za realizacija na doktorskite studii }e se reguliraat so poseben akt.
X. Primena na ovoj Pravilnik
^len 81
Odredbite od ovoj Pravilnik }e se primenuvaat i na javnite nau~ni ustanovi-pridru`ni ~lenki na Univerzitetot.
XI. Preodni i zavr{ni odredbi
(od Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus – doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje - Univerzitetski glasnik br. 150/2010).
^len 82
Postapkite za steknuvawe nau~en stepen -doktor na nauki zapo~nati zaklu~no do po~etokot na u~ebnata 2009/2010 godina }e zavr{at spored propisite koi va`ele vo vremeto na podnesuvaweto na prijavata na tema za izrabotka na doktorska disertacija.
Licata zapi{ani na doktorski studii na Institutot za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, po~nuvaj}i od u~ebnata 2007/2008 godina do vleguvaweto vo sila na ovoj Pravilnik, prodol`uvaat da studiraat na doktorskite studii soglasno so studiskata programa na koja se zapi{ale.
Licata zapi{ani na doktorski studii na Institutot za folklor, po~nuvaj}i od u~ebnata 2007/2008 godina do vleguvaweto vo sila na ovoj Pravilnik, prodol`uvaat da studiraat na doktorskite studii soglasno so studiskata programa na koja se zapi{ale.
^len 83
Sovetite na studiskite programi }e se konstituiraat vo rok od 30 dena od akreditacijata na studiskite programi.
^len 84
Ovoj Pravilnik stapuva vo sila so denot na objavuvaweto vo Univerzitetskiot glasnik.
* Pre~isteniot tekst gi opfa}a:
- Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus – doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (Univerzitetski glasnik br. 150/2010)
- Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus – doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (Univerzitetski glasnik br. 187/2011);
- Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus – doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (Univerzitetski glasnik br. 220/2012);
- Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus – doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (Univerzitetski glasnik br. 230/2012)-so pre~isten tekst.
- Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus – doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (Univerzitetski glasnik br. 234/2012).
- Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus – doktorski studii na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje (Univerzitetski glasnik br. 245/2013).
R e k t o r
Prof. d-r Velimir Stojkovski, s.r. Preodni i zavr{ni odredbi
(od Pravilnikot za izmeni i dopolnuvawa na Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na tret ciklus studii - doktorski studii na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje -Univerzitetski glasnik br. 245/2013).
^len 25
Izbranite rakovoditeli na studiskite programi koi ne se vo raboten odnos prodol`uvaat do 14.9.2013 godina.
^len 26
Stru~niot sovet za doktorski studii }e donese Upatstvo za sproveduvawe na ovoj Pravilnik.
^len 27
Ovoj Pravilnik stapuva vo sila so denot na objavuvaweto vo Univerzitetskiot glasnik.
25 Tabela br. 1
Prezentacija na nau~ni, umetni~ki i stru~ni rezultati Poeni
Nau~na monografija 8
Nau~na monografija objavena vo stranstvo 12
Del od nau~na monografija 4
Del od nau~na monografija objaven vo stranstvo 6
Trud so originalni nau~ni rezultati, objaven vo referentno
nau~no/stru~no spisanie so me|unaroden ureduva~ki odbor
6 + i.f. Trud so originalni nau~ni rezultati, objaven vo nau~no/stru~no spisanie 4
Predgovor/pogovor objaven vo kniga 2
Plenarno predavawe na nau~en/stru~en sobir 2
Sekcisko predavawe na nau~en/stru~en sobir 1
Plenarno predavawe na nau~en/stru~en sobir so me|unarodno u~estvo 3 Sekcisko predavawe na nau~en/stru~en sobir so me|unarodno u~estvo 2 Avtorstvo na umetni~ko kni`evno delo, re~nik, enciklopedija 5
U~estvo vo izrabotka na re~nik, enciklopedija 2
Zastepenost so avtorski dela vo spisanija i antologiski izbori 1 Prevodi i/ili stru~na redakcija na nau~na i umetni~ka literature
Nau~na monografija 3 (+ 1)*
Nau~na monografija objavena vo stranstvo 4 (+ 1)*
Del od nau~na monografija 1 (+ 0,5)*
Del od nau~na monografija objaven vo stranstvo 2
Trud so originalni nau~ni rezultati, objaven vo referentno
Nau~no/stru~no spisanie so me|unaroden ureduva~ki odbor
2 Trud so originalni nau~ni rezultati, objaven vo nau~no/stru~no spisanie 1,5 (+0,5)* Prevod na umetni~ko kni`evno delo od drug jazik 2 Prevod na umetni~ko kni`evno delo na drug jazik 4 U~estvo vo nau~noistra`uva~ki proekti
Rakovoditel na me|unaroden nau~en proekt 9
Nacionalen koordinator na me|unaroden nau~en proekt 6
U~esnik vo me|unaroden nau~en proekt 5
Rakovoditel na nacionalen nau~en proekt 5
U~esnik vo nacionalen nau~en proekt 3
Mentorstva
Mentor na doktorska disertacija 3
Mentor na magisterska rabota 1
* - izvr{ena stru~na redakcija
R e k t o r
N A S T A V N O -O B R A Z O V N A D E JN O S T
A kti vno st P o en i
1 . M entorstvo na doktorski studii 4
2 . M entorstvo na magisterski studii 2
M i n i mal en br o j poen i za i zbor na m en tor P o en i
1 .
S tru~no-um etni~ka dejnost - oblast: muzi~ka um etnost
- oblast: teatarska, f ilm ska ili radio-televiziska um etnost
48 40
2 . N astavno-obrazovna dejnost 8
3 .
M inimalen broj poeni po site osnovi - oblast: muzi~ka um etnost
- oblast: teatarska, f ilm ska ili radio-televiziska um etnost
70 60
Tabela br. 2 STRU^NO-UMETNI^KA DEJNOST
Aktivnost Poeni
1. Avtorstvo/produkcija na audiovizuelno delo od golem format, izvedeno ili
prika`ano na soodveten medium, na scensko-izveduva~ko delo 10
2.
Solisti~ki koncert so simfoniski orkestar ili so kameren orkestar; solisti~ki ili duo-recital; glavna uloga vo opera; dirigirawe so simfoniski, operski ili baletski orkestar (celove~eren koncert)
Sozdadeno i izvedeno simfonisko delo, balet, opera; delo za solist i simfoniski orkestar, delo za hor i simfoniski orkestar
Avtorski pridones/izveduva~ki pridones na scensko-izveduva~ko ili audiovizuelno delo od golem format
8
3.
Sozdadeno i izvedeno kamerno delo ili delo za hor, sozdadeno i izvedeno delo za Big-bend
Avtorstvo/produkcija na scensko-izveduva~ko ili audiovizuelno delo, muzi~ko delo ili delo od oblasta na likovnata umetnost od sreden format
6
4.
Solisti~ki ili duo-polurecital; dirigirawe so kameren orkestar (celove~eren koncert);
dirigirawe so hor (celove~eren koncert)
Sozdadeno i izvedeno delo za solo-instrument ili za vokal Sozdadena primeneta muzika
Avtorski pridones/izveduva~ki pridones na scensko-izveduva~ko ili audiovizuelno delo od sreden format
4
5. Avtorstvo/produkcija na scensko-izveduva~ko ili audiovizuelno delo od mal format 3
6. Avtorski pridones/izveduva~ki pridones na scensko-izveduva~ko ili audiovizuelno
delo od mal format 1
Za steknat nau~en stepen - doktor na nauki/ umetnosti se dobivaat 8 poeni.
Bodovite za aktivnostite od oblasta na muzi~kata umetnost se odnesuvaat samo na premiernite izvedbi.
Avtorsko delo e originalna intelektualna i individualna tvorba od oblasta na kni`evnosta, naukata i umetnosta, nezavisno od na~inot i formata na izrazuvawe, vidot, vrednosta ili namenata.
27 - pi{ano delo (kniga, napis, statija,
prira~nik, bro{ura, rasprava i drugi dela od ista priroda);
- govorno delo (predavawe, govor, beseda i drugi dela od ista priroda);
- muzi~ko delo, so ili bez tekst;
- dramsko, dramsko-muzi~ko, koreografsko i pantomimi~arsko delo;
- fotografsko delo i delo sozdadeno vo postapka sli~na na fotografskata;
- audiovizuelno delo (kinematografsko i drugo delo izrazeno so podvi`ni sliki); - dela na likovnata umetnost (slika, crte`,
grafika, skulptura i drugo);
- dela od primenetata umetnost i dizajnot.
Avtorstvo: Avtori na audiovizuelno delo, vo smisla na Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava, se: pisatelot na scenarioto, dramskiot tekst, glavniot re`iser i glavniot snimatel, a kaj crtaniot film, i glavniot crta~. Vo slu~aj koga muzikata e su{tinski element na deloto, za avtor se smeta i avtorot na muzikata.
Avtorski pridones/avtori na pridonesi: Crta~ot, odnosno avtorot na muzikata, koga ne se smeta za avtor na audiovizuelnoto delo, kako i scenografot, kostimografot, monta`erot i avtorot na maski, imaat avtorsko pravo samo vrz svoite pridonesi kon audiovizuelnoto delo.
Izveduva~ki pridones: Umetnici-izveduva~i, vo smisla na Zakonot za avtorskoto pravo i srodnite prava, se: re`iseri na dramski pretstavi, dirigenti na orkestri i horovi, oblikuva~i na ton ili na tonska snimka, artisti, peja~i, muzi~ari, baletski umetnici i drugi lica koi so igra, pesna, tanc, govorewe, recitirawe ili na drug na~in izveduvaat kni`evni ili umetni~ki dela ili dela od narodnoto tvore{tvo.
Pod audiovizuelno i scensko-izveduva~ko delo od golem format se podrazbira dolgometra`en igran ili televiziski film ili drama (60-90 minuti), dolgometra`en dokumentaren film (60-90 minuti), praizvedba na scensko-izveduva~ko delo i televiziska serija so 3 (tri) i pove}e epizodi.
Pod audiovizuelno i scensko-izveduva~ko delo od sreden format se podrazbira sredno-metra`en igran ili televiziski film ili drama (30-60 minuti), srednometra`en dokumentaren film (30-60 minuti), reprizna izvedba na scensko-izveduva~ko delo i televiziska serija do 3 (tri) epizodi.
Pod audiovizuelno i scensko-izveduva~ko delo od mal format se podrazbira kratkometra`en igran ili televiziski film ili drama (do 30 minuti), kratkometra`en dokumentaren film (do 30 minuti) i televiziska kratka forma (muzi~ki ili reklamen spot), edno~inka, monodrama i dr.
R e k t o r
