73 Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila 117EŠD:
Naselje: Kobarid Občina: Tolmin
Naslov: Kobarid - Selce 10 Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje, srednji vek
Absolvent zgodovine Marko Klavora je v strugi hudournika, ki ob nalivih teče mimo hiše (Selce 10), našel puščično ost.
Opis: železna puščična ost s slabo izrazitimi krilci.
D. 4,2 cm, š. krilc 1,5 cm, pr. tulca 0,5 cm. Najd- bo hrani najditelj. Risba: N. Grum.
Primerjavo najdbi zasledimo na bližnjem najdišču Tonovcov grad nad Kobaridom. Umeščena je med predmete, značilne za to najdišče v 6. stoletju (S.
Ciglenečki 1997, Poznoantični in slovanski sle- dovi na Kobariškem, Kobarid, 21).
Čeprav toponim Selce in primerni pogoji naka- zujejo dolgotrajno poselitev terase, mesto najdbe v strugi hudournika kaže, da je bila ost prinesena z višje ležečega območja. Izvorno najdišče gre is- kati na izravnavah v okolici vasi Vrsno. Ena takih teras z izjemnim pregledom nad dolino Soče med Kobaridom in Tolminom je locirana jugovzhodno od vasi Vrsno.
Miha Mlinar
118EŠD: 5051 Naselje: Kobarid Občina: Kobarid
Ime: Kobarid - hiša Gregorčičeva ulica 51 Naslov: Gregorčičeva ulica 51
Področje: E Obdobje: 19. stoletje Vrsta dela: 2, 4, 7
Popotresna sanacija hiše je obsegala injektiranje nosilnih zidov, obnovo ostrešja, prekritje strehe s korci (prej salonit), izvedbo strešnega napušča nad glavno fasado, ki je opremljen s planetami na let- vah, in izvedbo novega dimnika.
Odstranjen je bil dotrajan fasadni omet in izve- den nov zaglajen. Sanirano je bilo tudi zunanje
kamnito stopnišče in na novo narejeno stavbno pohištvo.
Urejena je bila tudi okolica hiše, z izvedbo tlaka iz mačjih glav.
Andrejka Ščukovt
119EŠD: 10016 Naselje: Kobarid Občina: Kobarid
Ime: Kobarid - hiša Trg svobode 16 Naslov: Trg svobode 16
Področje: E Obdobje: 19. stoletje Vrsta dela: 2, 4, 7
Nadaljevala se je popotresna sanacija hiše, ki se je začela leta 2002. V letu 2003 se je končala sanacija zunanjosti (notranja zasnova objekta se je popol- noma spremenila zaradi spremembe programa).
Izveden je bil fasadni omet, ki je bil nato prebeljen glede na izdelano barvno študijo. Narejena so bila nova okna, polkna in vrata glede na obstoječe vzorce.
Na novo odkrita poslikava na severni steni objekta pa je bila le utrjena. Ker nam niso bila odobrena finančna sredstva za restavriranje, freska čaka na boljše čase.
Andrejka Ščukovt
120EŠD: 268 Naselje: Koče Občina: Pivka
Ime: Koče pri Prestranku – znamenje (Šmulov pil)Naslov: Koče pri Prestranku
Področje: E Obdobje: 1700 Vrsta dela: 4, 5, 6, 7
Z letnico 1700 datiran kamnit križ, Šmulov pil ob poti iz Koč proti Slavini, je bil v preteklosti že poškodovan in pokrpan, precej pa so ga načeli tudi vremenski vplivi. Zaradi izjemne pričevalnosti, nedvomnih kamnoseških in likovnih kvalitet kamnitega križa, ki je eden izmed redkih še ohran- jenih, za Pivško nekoč tako značilnih znamenj, pričujočih s samega začetka 18. stoletja, je v letu 2004 stekel spomeniškovarstveni projekt izdelave kopije in restavracije znamenja, pri čemer se je na prvotno lokacijo montirala kopija, original pa se je postavil na ustrezno mesto, ki je kamnu
74
Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila
škodljivim atmosferilijam nedostopno. Tako restavratorska dela kot kopijo znamenja je izdelal Stanislav Bele, čigar oče, Venceslav Bele, je bil prvi učitelj kamnoseštva v kamnolomu Hotavlje.
Dela so potekala v poletnih mesecih in septembru 2004. Kamen za kopijo znamenja je bil pripeljan iz kamnoloma Osojnica nad Kalom pri Pivki, ki ga uporablja Kamnoseštvo Evgen Avsec iz Kala.
Dela so potekala po začrtanem planu. Kamnosek je najprej restavriral original, pri čemer je odkril precej nekvalitno izvedenih posegov v preteklos- ti, nato pa je začel izdelovati kopijo, ki je veren posnetek originala z vsemi nepravilnostmi, razen nepravilnostmi v samem kamnu.Med izvajanjem restavratorskih del smo opravili reden konserva- torski nadzor in dajali sprotna navodila izvajalcu del. Restavratorska dela so obsegala samo čiščenje kamna in previdno demontažo posameznih ses- tavnih delov križa: kamnitega štirikrakega križa s trilistnimi zaključki krakov, stebra s kapite- lom in kamnite baze, ki služi kot temelj križu.
Poškodovane krake je kamnosek dopolnil s kam- nom, nedotaknjene pa je pustil same nepravilnosti v kamnu. Precej težavno je bilo kvalitetno vpeti kamniti križ v kapitel, saj so bili tovrstni poskusi izvedeni že v preteklosti, a dokaj nekvalitetno.
Ravno tako je bilo treba na novo združiti počena kosa kamnitega stebra. Kopija je veren posnetek originala znamenja, pri čemer si je kamnosek pomagal tudi z izdelavo šablon iz kartona, saj je znamenje dokaj nepravilnih oblik. Konservatorski nadzor je med izvajanjem del opravljal tudi Anton Naglost, samostojni konservatorsko-restavratorski tehnik z OE Nova Gorica.
Eda Belingar
121EŠD: pr. 04-98-ZRD-02-506 Naselje: Komenda
Občina: Komenda
Ime: Komenda - staroslovansko grobišče ob župni cerkvi sv. Petra
Področje: A Vrsta dela: 6
Zaradi gradnje nove krstne kapele ob severni strani župne cerkve sv. Petra je bilo treba lokacijo v obsegu novogradnje prehodno arheološko ra- ziskati. Izkopavanja so trajala od 4. 5. do 28. 6.
1999, raziskana pa je bila površina 10 x 7 m do maksimalne globine 1,51 m. Dela je v celoti fi- nanciral Župnijski urad Komenda. Odkritih je bilo 32 staroslovanskih grobov, ki bistveno dopol- njujejo arheološki potencial lokacije. Doslej so bili
tu znani grobovi poznoantične (staroselske) in ketlaške faze, tokrat pa so bili odkriti tudi grobovi karantanske faze. Situacija močno spominja na tisto, ki je bila ugotovljena ob župni cerkvi sv.
Kancijana v Kranju.
Sanacijska dela pri podtemeljevanju južne stene Šmidove graščine v Komendi so posegla v področje staroslovanskega grobišča v okolici župne cerkve sv.
Petra. Zato je ZVKDS, OE Kranj, dela ustavil, na Ministrstvo za kulturo pa poslal prošnjo za finan- ciranje potrebnih arheoloških raziskav. V dneh od 12. 6. do 3. 7. 2002 je bila raziskana površina, ki so jo neposredno prizadela gradbena dela (2 x 36 m); pri tem je bilo odkritih 17 skeletnih grobov, 10 od teh jih sodi v zgodnji srednji vek, 7 pa v 17.
in 18. stoletje. Deset zgodnjesrednjeveških grobov lahko glede na izjemno bogate pridatke uvrstimo v vse tri faze staroslovanske kulture (karantanska, prehodna, ketlaška).
Milan Sagadin
122EŠD: 236 Naselje: Koper Občina: Koper Ime: Koprski otok Naslov: Koper Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje, srednji vek Vrsta: 4, 6, 7
Prispevek v zgoščeni obliki predstavlja pregled pomembnejših arheoloških zaščitnih raziskav v sklopu konservatorskih programov in arheoloških projektov, ki so se v zadnjih sedmih letih odvijali v historičnem mestnem jedru Kopra pod vodst- vom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo- venije, OE Piran (pred tem MZVNKD Piran).
Interdisciplinarni konservatorski program osredn- jega mestnega trga (Titov trg) in trga za rotundo Karmelske Matere božje je v sklopu ostalih arhi- tekturnih in umetnostno-zgodovinskih raziskav obsegal tudi georadarske raziskave, ki so skupaj s fotogrametričnim dokumentiranjem (IFG Lju- bljana) termografskim snemanjem (Eurekos, 1996) prvič pri nas omogočile celovito dokumen- tiranje in nedestruktivno raziskavo osrednjega mestnega trga. Rezultati georadarskih raziskav na osrednjem mestnem trgu kažejo na odsotnost večjih arheoloških antičnih arhitekturnih sklop- ov, na ostanke srednjeveških struktur in avstro- ogrskih infrastrukturnih ureditev, ki jih poznamo na podlagi historičnih virov; kart (Giacomo Fini 1619; Katastrski načrt 1819), medtem ko so na
