AR
2012/2+3
Arhitektura, raziskave
Architecture, Research
Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2012
ISSN 1580-5573
UDK
COBISS
JURIJ KOBe,
Rok ŽnidaRšič,
Paul Robinson,
kaRin RoŽman
66 - 69
delavnica Radovljica 2011
WoRkshop RAdovljicA 2011
AR
Arhitektura, raziskave
Architecture, Research
2012/2+3
Arhitektura, raziskave /
Architecture, Research
Fakulteta za arhitekturo
ISSN 1580-5573 ISSN 1581-6974 (internet) http://www.fa.uni-lj.si/ar/
revija izhaja trikrat letno / published three times a year urednik / editor
prof dr Borut Juvanec
regionalna urednika / regional editors
prof dr Grigor Doytchinov, Avstrija prof dr Lenko Pleština, Hrvaška
uredniški odbor / editorial board
prof dr Vladimir Brezar prof dr Peter Fister prof dr Borut Juvanec
prof dr Igor Kalčič
doc dr Ljubo Lah
znanstveni svet / scientiic council
prof dr Paul Oliver, Oxford prof Christian Lassure, Pariz prof Enzo d’Angelo, Firence
recenzentski svet / supervising council
prof dr Kaliopa Dimitrovska Andrews akademik dr Igor Grabec
prof dr Hasso Hohmann, Gradec
prof mag Peter Gabrijelčič, dekan FA
tehnični urednik / technical editor
doc dr Domen Zupančič
prelom / setting
Damjan Hidič
klasiikacija / classiication
mag Doris Dekleva-Smrekar, CTK UL
uredništvo AR / AR editing
Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12
1000 Ljubljana Slovenija
naročanje / subscription
cena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EUR za študente 10,60 EUR / student price 10,60 EUR dekanat@fa.uni-lj.si
revija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50 revija je dosegljiva in ali indeksirana na naslednjih mestih:
Cobiss, ICONDA, MIT digital library, Ulrich, DOAJ, CEEOL, DLib, UL FA AR
za vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articles
tisk / printing
Tiskarna Bograf
© AR, Arhitektura raziskave, Architecture Research Ljubljana 2012
AR
AR
2012/2+32012/2+3
AR
Vsebina /
contents
Uvodnik /
Editorial
4članki /
Articles
8Tadeja Zupančič 10
ARHITEKTURNA PRAKSA KOT ZNANSTVENO RAZISKOVALNI LABORATORIJ /
ReseARch thRough design pRActice in ARchitectuRe
Mevludin Zečević, Amir Čaušević, Nerman Rustempašić 12
PRESERVATION OF A TRADITIONAL TIMBER ROOF: THE CASE OF THE HANDANIJA MOSqUE /
ohRAnitev lesenegA ostRešjA: pRimeR mošeje hAndAnijA
Jeronima Kastelic, Tomaž Novljan, Aleš Vodopivec 18
UČINeK seNce PRI sNoVANJU, ZAZNAVANJU IN DožIVlJANJU ARHITeKTURNeGA PRosToRA /
the shAdow effect in the conception, peRception And expeRience of ARchitectuRAl spAce
delavnice /
Workshops
28lučka Ažman Momirski 30
žIRI, 2012
Andreja Benko 32
GoRAžDe, 2012
Andreja Benko 36
LIPICA, 2012
Gregor Čok 40
"MLINSKA CESTA", PTUJ, 2012
Aljoša Dekleva, Vasa J. Perović, Anja Vidic 44
GUMA3, 2012
Or Ettlinger, Lovrenc Košenina 46
obČUTeNJe ARHITeKTURe, lJUblJANsKI oToK, 2012
Gašper Skalar 48
ČRNA NA KoRošKeM, 2012
Rok žnidaršič 50
ZLATO POLJE V KRANJU, 2012
Domen Zupančič 52
oš FRANce beVK, 2012
lučka Ažman Momirski 54
GRADITI KRAJINE, 2011
živa Deu, Jerneja Kranjec 56
LEMBERG, 2011
Alenka Fikfak 60
ZELENA URBANOST, 2011
Miloš Florijančič, Ana Kučan, Mitja Zorc 64
ARboReTUM VolČJI PoToK, 2011
Jurij Kobe, Rok žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman 66
RADOVLJICA, 2011
Tomaž Krušec 70
KRIžeVcI PRI lJUToMeRU, 2011/2012
Vasa J. Perović, Anja Vidic 74
KRPANJE MESTA, 2011
Vasa J. Perović, Anja Vidic 76
ZAČAsNe, MobIlNe bIVAlNe eNoTe, 2011
Ajda Primožič 78
PRIPELJIMO GOZD V MESTO, 2011
Domen Zupančič 80
SUHI ZID NA KRASU, 2011
Alenka Fikfak 84
ČRNoMelJ, 2010
Matevž Juvančič, špela Verovšek 88
DIVE, 2010
Tomaž Krušec 90
JELOVICA, 2010 / 2011
Aleš Vodopivec, Anja Planišček 94
šolA ZA PRIHoDNosT JAR, 2010 / 2011
Anja Jutraž 98
PBL, GLOBALNO PROJEKTNO TIMSKO DELO, 2009
Igor Seljak 100
oblAZINJeNo seDežNo PoHIšTVo, 2009
Igor Seljak 102
TEKTONIKA V STAVBNI KULTURI II, 2009
špela Verovšek, Matevž Juvančič 104
DIVE, 2009
Mitja Zorc 106
MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA SEVER, 2009
Domen Zupančič 108
MODRI STOL, 2009
Andreja Benko 110
LENART, 2008
Gregor Čok 114
šKoFJA loKA, KAMNITNIK, 2008 / 2009
Matevž Juvančič, špela Verovšek 116
DIVE, 2008
Ajda Primožič 118
KRPANJE MESTA REKA, 2008
Aleš Vodopivec, Anja Planišček 120
NOVA GORICA, 2008/2009
Andrej Mahovič 124
PARK šKocJANsKe JAMe, 2007
Mitja Zorc 126
IDRIJSKA ULICA V LJUBLJANI, 2005
delavnica Radovljica 2011 / Workshop Radovljica 2011 organizacija
Ul Fakulteta za arhitekturo, občina Radovljica.
kraj, datum
Radovljica; junij - september 2011, predstavitev: november 2012.
sodelujoči
študenti: Damjana Kenda, Samo Mikec, Patricija Sabol, Urška suhadolnik, simona ožvald, bea Avguštin, Katarina Čakš, Jan Kalšek, Andreja žumer, Jan Drobnič, Marko Fišič, Alja Košir, Miha lovšin, lucija Penko, Matic bizjak, Tjaša Jerič, larisa Kazić, Andraž Keršič.
Tema delavnice
"…Naš cilj je dati javnim prostorom obliko na tak način,da bo lokalna skupnost ta prostor sprejela za svojega, se čutila osebno odgovornega zanj, tako da bo vsak član te skupnosti na svoj način prispeval k okolju, da bo vzpostavil s tem okoljem oseben odnos in se z njim identiiciral…" [Herman Hertzberger:
Lessons for Students in Architecture; 010 Publishers, Rotterdam, 2005]
Ta citat bi lahko predstavljal željo in startno osnovo raziskave in predlaganih rešitev štirih različnih območij radovljiške občine. študentske delavnice sicer vedno predstavljajo nekakšen širok pristop, ki vključuje tako raziskovalni kot tudi pedagoško-študijski proces v obravnavi nekega prostora. Rezultat je običajno vedno osnova, ki omogoča širšo podstat podrobnejšim razmišljanjem in usmeritvam v konkretnejšem pristopu k odločitvam o bodočnosti projekta.
V primeru naše delavnice gre za poizkuse različnih vstopanj v te prostore: po eni strani skozi raziskave njihovih širših zaledij ter po drugi skozi poizkuse različnih prostorskih interpretacij, predlogov in posegov.
seveda vsak pristop k nečemu obstoječemu, zgrajenemu, posebej v primeru grajenega in naseljenega prostora, odpira vprašanje o načinu in tipu posegov: naj gre za revitalizacijo ali radikalnejši predlog.
Tako imenovani ilološki, torej spoštljiv pristop predvsem zapolnjuje vrzeli. V tem primeru programska zapolnitev predvsem vrzeli v prostoru dopušča nekoliko manj različnih variantnih možnosti. Radikalnejši pristopi zlasti v širših skupnostih zahtevajo bistveno več dogovarjanj in usklajevanj, programsko pa so lahko prožnejši in puščajo več odprtih možnosti.
In končno, kot rečeno že zgoraj: rezultat naših razmišljanj naj pokaže predvsem polje, kjer, informirani kolikor smo v tem času lahko, vidimo, da bi se lahko gibale razprave v procesu konkretnejšega odločanja o prostoru.
Teme obravnav:
• A območje od odcepa z avtoceste pri lescah proti bledu,
mimo hipodroma, odcep za šobčev bajer, odcep za Golf, do "blejskega" mostu čez savo.
• B širše begunje: prostorska navezava industrijske cone
(elan, seaway, Pipistrel,..) z obstoječim naseljem. • C središča begunj, ureditev: Vizije razvoja Domačije
Avsenik (kulturni dom, glasbena šola, domom upokojencev, ho(s)tel...
• D Navezava (centra) begunj na območje gradu, Drago,
Krtino... tudi s krajinskega vidika ureditev okolice Begunj-dolina.
A območje od odcepa z avtoceste pri lescah proti bledu, mimo
hipodroma, odcep za šobčev bajer, odcep za Golf, do "blejskega" mostu čez savo (Damjana Kenda, samo Mikec, Patricija sabol, Urška suhadolnik, simona ožvald).
Vzdrževalno bazo bi se prestavilo na drugo lokacijo v smeri Bleda. Na njenem sedanjem mestu se postavi športni center s košarkaškim, teniškim, odbojkarskim ter otroškim igriščem. Izkoristili bi tudi stranske poti v širši okolici ter iz njih uredili rekreativne poti , ki bi bile namenjene kolesarjenju, teku ter hoji. Te bi uredili tako, da bi bil dostop do njih manj problematičen, saj sedaj vse te poti izhajajo iz najbolj prometnih cest.
s pogledom želimo povezati savo Dolinko in cesto. območje med cesto in reko je sedaj zaraščeno, toda če se prostor odpre, se iz ceste vidi pogled na Savo Dolinko. Poti bi bile speljane iz Lesc proti Bledu ter do drugih organiziranih dejavnosti, kot so športni center, hipodrom, golf, hotel Mivka in kamp šobec. Poti ob reki so ustvarjene na podlagi topograije, ki jo je ustvarilo rečno delovanje in so zaradi položnega terena in nevarnosti poplav na tem območju primernejše manjše začasne intervencije (manjša igrišča in rekviziti, primerna za športnike, turiste, otroke ter pešce), medtem ko je območje proti golf igrišču primerno za večjo športno dejavnost s kompleksom igrišč in spremljevalnim programom.
B širše begunje: prostorska navezava industrijske cone (elan,
seaway, Pipistrel...) z obstoječim naseljem (bea Avguštin, Katarina Čakš, Jan Kalšek, Andreja žumer).
Namesto načrtovanja obvoznic okoli obstoječih naselij smo se lotili iskanja rešitve, ki bi v eni potezi rešila problem prometnega dostopa do begunj. obvoznice namreč pogosto ne omogočajo svobodnega razvoja vasi, prekinejo zeleni obod okoli naselij in potekajo preko kmetijskih površin. Pri načrtovanju nove ceste smo sledili že obstoječim cestam in kolovozom.
V okviru podatkov, ki smo jih dobili na krajevni skupnosti, smo razmišljali o razvojnih možnostih na območju kompleksa tovarne elan, pri čemer nas je zanimalo vključevanje kompleksa v naravni, izični in socialni prostor, obcestna linija ter oblikovanje vstopa v vas in optimalne prostorske možnosti za širitev programa podjetja, ki svoje dejavnosti naj ne bi želelo seliti v tujino ali na kakšno drugo lokacijo v Sloveniji.
Alpski letalski center Lesce se kljub svojem pomenu na lokalnem in državnem nivoju še danes sooča s pomanjkljivo infrastrukturo ter pomanjkanjem prostora. Predlagamo zgostitev zazidave na že pozidanem območju, v liniji pristajalne steze in avtoceste, in s tem preprečitev nenadzorovane širitve pozidave v vse smeri. Problematiko izgleda hangarjev in poenotenja izgleda letališča Mentorji:
Jurij Kobe, Rok žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman
Pripravili:
Jurij Kobe, Rok žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman
RADOVlJICA, 2011
66
rešujemo z veliko s streho, v kateri je etaža z upravnimi prostori in šolo letalstva. Streha ima tako funkcionalen kot simbolni in oblikovni pomen. V funkcionalnem smislu se z umestitvijo etaže v konstrukcijo strehe pridobi velika površina za številne nujno potrebne dejavnosti letališča, upravne prostore podjetij, ki tukaj delujejo, letalsko šolo, predavalnice in kavarno; V simbolnem smislu postane streha razpoznaven element v prostoru, ki s svojo longitudinalnostjo opozarja na letališko dejavnost.
C središča begunj, ureditev: Vizije razvoja Domačije Avsenik,
kulturni dom, glasbena šola z domom upokojencev, ho(s)tel... (Jan Drobnič, Marko Fišič, Alja Košir, Miha lovšin, lucija Penko).
Novi programi so nanizani pravokotno na os naselja, saj s tem obogatijo doživljanje poti skozi vas. Na začetku naselja ob novem križišču, se vzporedno z osjo naselja uredi trgovina s prostori za lokalne obrtnike, opremljeno z zadostnim številom parkirnih mest, ki se lahko uporabljajo tudi za obiskovalce Begunj. Z novo ureditvijo med Avsenikovo domačijo ter gasilskim domom se poudari novonastalo vaško središče. Potrebne programe, ki bogatijo vas, se namesti v dva večja volumna, ki skupaj s pokrito površino dei nirata robove trga, ki kot glavno prostorsko os vzame fasado Avsenikove domačije. odpre in uredi se tudi park pred dvorcem, baročnemu parku pa se doda program v obliki slaščičarne in oranžerije.
Gasilski dom se arhitekturno obnovi, nad njim pa se postavi dolga, lahka streha, ki določi rob trga in uokvirja pogled na grad in pokrajino zadaj. Trg se dodatno dei nira s kulturnim domom in hotelom. Njuna volumenska zasnova izhaja iz razpršene podeželske gradnje, ki prevladuje v okolici, hkrati pa s svojim masivnejšim volumnom poudarjata pomembnost programa. Kulturni dom je še dodatno izpostavljen s previsom čez trg ter svojo pravokotno lego nanj. V njem so poleg kulturne dvorane še prostori za glasbeno šolo, društva ter krajevno skupnost.
D Navezava (centra) begunj na območje gradu, Drago, Krtino...
tudi s krajinskega vidika, ureditev okolice Begunj - dolina (Matic bizjak, Tjaša Jerič, larisa Kazić, Andraž Keršič).
V nalogi smo se ukvarjali z navezavo centra begunj na območje gradu Kamen in doline Drage, z ureditvijo tematskih poti, umestitvijo kulturne dediščine v turistično ponudbo, ureditvijo smučišča s kampom ter pokopališča v begunjah. Da dolina Drage postane krajinski park, smo cesto zaprli za promet in omogočili le dostop z javnim prevozom (električni minibus). Z adaptacijo gradu in minimalnim posegom v zgodovinsko dediščino smo želeli dopolniti kulturni in turistični program gradu, organizirati pot skozi grad, odstraniti neuspešno sanacijo in izboljšati izkustveno veduto gradu Kamen. Parkirišče z informacijsko točko smo predvideli nekoliko nižje, ob cesti, ki pelje proti dolini Drage.
V razvojnem načrtu begunj je tudi izgradnja novega pokopališča, zanj je že bila predvidena lokacija, ki se nam zaradi neposredne bližine mestnega in turističnega jedra, stanovanjskih objektov in morebitnih vodnih virov ne zdi primerna. Pokopališče smo tako prestavili na novo, mirnejšo lokacijo, na obrobje vasi.
Zasnovali smo pokopališče v krajini, bolj podobno parku,
prostor stika narave in človeka. Nova lokacija ob gozdnem robu (Zgoša) in reki od koder se odpirajo lepi pogledi, je odmaknjena od stanovanjskih objektov. Zemljišče je kmetijsko (slabše kvalitete) in v nasprotju z predvideno lokacijo omogoča širitev pokopališča v primeru, da bodo potrebe po tem.
Vsak del naloge je bil predstavljen v katalogu ter modelu 1:2000 in 1:500.
Jurij Kobe, Rok žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman
RADOVLJICA, 2011 AR 2012/2+3
RADOVLJICA, 2011
Jurij Kobe, Rok žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman
68
AR 2012/2+3
Slika 3: Dostop h gradu Kamen.
Jurij Kobe, Rok žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman
RADOVLJICA, 2011 AR 2012/2+3
slika 6: območje letališča lesce.
slika 7: območje ceste lesce - bled. slika 5: Predlog pokopališča v območju Doline.
