Svojilni pridevnik iz moških imen na -ts
Med posebnostmi pri moških imenih, ki tvorijo svojilni pridevnik s priponskim obrazilom -ev namesto -ov, so tudi imena, ki se končujejo na govorjeni c. Medtem ko z domačimi imeni te vrste ni večjih težav in se hkrati s pripono -ev spremeni tudi c (Kekec – Kekčev), pa je več zadreg glede zapisa pri tujih imenih tipa Ferencz in Clausewitz, kjer se govorjeni izglasni c pre- menjuje s č, v zapisu pa ohranja izvirni zapis, tj. Ferenczev, Clausewitzev. Medtem ko imenom na -cz pravopisna pravila »priznavajo«, da se končujejo na govorjeni c, pa ni tako pri imenih na -ts, kjer se zato ohranja obrazilo -ov. Pravopisna pravila v tem delu izrecno opozarjajo, da imena kot Smuts tvorijo pridevnik Smutsov (§ 957): »Za ts pišemo samo -ov: Smuts – Smutsov.«
Vendar pa slovarske rešitve v SP 2001 kažejo na odklone od tega pravila: imena, ki se kon- čajo na -ts, so v slovarju obravnavana različno. Skandinavsko ime Barents tvori pridevnik po zgledu Smuts, torej Barentsov, imeni angleškega pesnika Keatsa in angleško-irskega pesnika Yeatsa pa z izglasnim izgovorjenim c; pridevniški obliki pa sta bili tvorjeni z obema obrazi- loma (Yeatsev in Yeatsov). V tehnično popravljeni izdaji leta 2003 so ime Yeats normirali po zgledu Smuts (torej Yeatsov), Keats pa ne, kar je razvidno iz spodnje preglednice.
SP 2001 SP 2003
Ime Svojilni pridevnik Ime Svojilni pridevnik
Barents [bárents] Barentsov Barents [bárents] Barentsov
Keats [kíc] Keatsev in Keatsov Keats [kíc] Keatsev in Keatsov Yeats [jêjc] Yeatsev in Yeatsov Yeats [jêjts] Yeatsov
Preglednica: Različno reševanje moških imen na -ts v pravopisih iz let 2001 in 2003
Pregled gradiva, ki ni vključeno v pravopisni slovar, kaže, da sklop -ts v izglasju izgovarjamo na več različnih načinov, kar naj bi vplivalo tudi na priponsko obrazilo svojilnega pridevnika.96
Izgovarjava
sklopa -ts Zgledi
[c] Bouts [niz. bôc]; Kuznets [ukr. kúznec]
[č] Babits [madž. bóbič]
[ts] Beets [niz. béts]; Cats [niz. káts]; Smuts [jafr. sméts]; Suits [am. sújits]; Watts [am. vóts]
Preglednica: Načini izreke izglasnega sklopa -ts v odvisnosti od izvirnega jezika
96 Zgledi z izgovarjavo vred so povzeti po Velikem splošnem leksikonu, Ljubljana: DZS, 1997–1998.
Kljub temu pa večina imen, ki se končuje na pisani -ts, tvori svojilni pridevnik z obrazilom -ov, ne glede na izgovarjavo [ts] ali [c]. Gre večinoma za germanske, skandinavske oziroma zahodnoevropske priimke in imena, na primer Coutts, Everst, Hearts, Keats, Mats (Wilander), Roberts, Smets, Smits, Vogts (nem.), Watts, Yeats. Priponsko obrazilo -ev se pojavlja redko, morda večkrat pri tvorbah iz vzhodnoevropskih, tj. madžarskih in slovanskih, zlasti ukrajin- skih priimkov (npr. Davidovits, Kovats).
Kovats
Veliko pišejo o umazanih podrobnostih iz Kovatseve kariere.
Davidovits
S tem nasprotujeta Davidovitsevi trditvi, da je piramida v celoti zgrajena iz geopolimerov.
Waits
Kovačič je svojo zbirko priredb Tomovih pesmi naslovil po eni od Waitsevih pesmi.
V perspektivi bi bilo treba razmisliti o oblikovanju pravila, ki bi vključevalo razmejitev med imeni, ki se končujejo na govorjeni c, in imeni/besedami, ki ohranjajo izgovor ts, pri čemer bi bilo morda smiselno uvesti razlikovanje glede na izvor imena (Barents proti Kovats), seveda na osnovi ustrezne sistemske raziskave tega problema. Na to, da uporabniki sklop -ts pri nekate- rih imenih izgovarjajo kot c, pa zagotovo vplivajo tudi že uveljavljene občnoimenske prilago- ditve tovrstnih sklopov, npr. muha tsetse > muca cece, tsunami > cunami, četudi v vzglasni legi.
Svojilni pridevnik iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik
Pri svojilnih pridevnikih iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik, se – kljub temu da je v izreki ustaljeno – v pisavi s težavo uveljavlja obrazilo -ev (Manet > Manetev, Camus > Camusev, Dumas > Dumasev; § 960). Prva raziskava gradiva leta 2006 je pokazala, da se tvorbe z -ev ne uresničujejo;97 tudi sedanje stanje ne kaže na porast tvorb z -ev, čeprav ta s samoglasnikom e sledi dejanski izreki imena.
Glede na to, da je v slovarskem delu pravopisa uveljavljen zapis z -ev kot prednostna dvojnica, v rabi pa teh tvorb pri novejših imenih sploh ni, bi bilo treba dvojnici ovrednotiti vsaj kot ena- kovredni (Manetov/Manetev).
97 O upoštevanju ene in druge pisne dvojnice prim. H. Dobrovoljc, Vpliv variantnega predpisa na jezikovno rabo (Šest let po izidu Slovenskega pravopisa 2001), Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja, ur. M. Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, str. 84–109.
Normirana imena Obrazilo -ov Število
pojavitev Obrazilo -ev Število pojavitev
Manet Manetov 98 Manetev 7
Camus Camusov 149 Camusev 11
Dumas Dumasov 143 Dumasev 9
Nenormirana
imena Obrazilo -ov Število
pojavitev Obrazilo -ev Število pojavitev
Maigret Maigretov 3 Maigretev 0
Didier Didierov 3 Didierev 0
Preglednica: Upoštevanje pravopisnega pravila o pisanju svojilnih pridevnikov iz imen na nemi soglasnik
Svojilni pridevnik iz večdelnih moških in ženskih rojstnih imen
Pravopisno pravilo (§ 961, 966), ki določa, da pri rojstnih imenih in priimkih iz dveh ali več enot (Franc Jožef, Jean Paul; Roža Marija) svojilne pridevnike tvorimo tako, da zadnji sesta- vini pridevniške tvorjenke, ki vključuje skupaj pisana vsa imena, dodamo priponsko obrazilo -ov/-ev, neprve sestavine pa pišemo z malo začetnico (Francjožefov, Jeanpaulov; Rožamarijin), se v rabi ni uveljavilo. Ustaljeno je le dejstvo, da so ta imena pisana skupaj, kadar iz njih tvo- rimo pridevnike na -ski (francjožefovska brada). V položajih, ko je treba izraziti svojino takih poimenovanj, sta se v rabi uveljavila dva načina:
(a) rodilniško izražanje (kip Franca Jožefa), (b) zapis z vezajem (nekdanje Jean-Paulovo dekle).
Izkazalo se je, da sestavine pojmujemo kot samostojne enote ne glede na to, ali gre za dve rojstni osebni imeni ali dva dela priimka: razprava Jožeta Andreja Čibeja, prevod Ermenca Skubica. Pravila je treba posodobiti v skladu z dejansko uresničitvijo v rabi.
Deloma je to določilo v nasprotju s tistim v členu 968, kjer se v pridevniški tvorbi prirednih sestavin tipa Breznik-Ramovš ohranja vezaj (Breznik-Ramovšev), zato bi bilo treba uporab- nike opozoriti, da namesto svojilnih pridevniških oblik, ki ne živijo (*Ermencskubičev prevod,
*Igorevgenov komentar, *Marijaterezijin), uporabljajo raje rodilniško svojino.
Ermenc Skubic
umeščenost prvin sociolektov v sodobni urbani prozi Andreja Ermenca Skubica Igor Evgen
dnevniški zapis novinarja Igorja Evgena Berganta Marija Terezija
vojaški red Marije Terezije
Podaljševanje z j pri svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz samostalnikov ženskega spola Pravilo aktualnega pravopisa določa, da se pri ženskih imenih, ki se končajo na samoglasnik, ki ni naglašen in ki ni a, pri tvorbi svojilnega pridevnika osnova podaljša z j, razen če ima tako ime vzporednico na samoglasnik -a. V tem primeru »delamo pridevnike na -in, kot da je tak -i tudi končnica« (§ 963). Navedeno ponazarjata zgleda mami – mamin in Mici – Micin.
Vendar že primerjava pravila in slovarskih rešitev dokazuje, da pravilo ni nedvoumno, kar je razvidno npr. iz tvorbe pridevnika Heidin, ki nima variante Heidijin, čeprav v slovenščini nimamo vzporednice na -a (Heida), in pri Beti nima variante Betin, čeprav ima to ime v slo- venščini tudi možno vzporednico na -a (Beta).
SP 2001 Število
pojavitev Nenormirana
različica Število pojavitev
Beti Betijin 5 Betin 188
Fani Fanin 45 Fanijin 4
Heidi Heidin 62 Heidijin 84
Meri Merin 133 Merijin 2
Mimi Mimin 69 Mimijin –
Preglednica: Ženska imena na -i in iz njih nastali svojilni pridevniki v SP 2001 in v rabi Merilo, da ima žensko ime svojilni pridevnik na -in brez podaljšave osnove z j, če ima vzpo- rednico v imenu na -a, torej ni zanesljivo. Pregled gradiva in posebnosti kaže na obstoj treh skupin samostalnikov ženskega spola, ki tvorijo svojilne pridevnike, podaljšane z j:98
1. Samostalniki ženskega spola, ki se končujejo na govorjene samoglasnike -e, -o, -u, osnovo podaljšujejo le, če so ti samoglasniki naglašeni.
Naglašeni -é, -ó oz. -ú Nenaglašeni -e, -o oz. -u Désirée [deziré] – Désiréejin Inge [ínge] – Ingin Cho [čó] – Chojin Coco [kóko] – Cocin Lulu [lulú] – Lulujin
Preglednica: Svojilni pridevnik iz tujih ženskih imen na naglašeni in nenaglašeni -e, -o oz. -u
2. Samostalniki ženskega spola, ki se končujejo na govorjeni -i, podaljšujejo osnovo z j, saj ga zahteva tudi nastali zev na morfemski meji: -i + -in, torej Mary [mêri] – Maryjin [mêrijin]
(§ 962). Gradivo sicer priča o tem, da nekateri od teh samostalnikov tvorijo pridevnik tudi brez podaljšave, kar je razvidno iz spodnje preglednice.
98 Pri odkrivanju smernic za nadaljnje reševanje tega problema je s svojimi zgledi sodelovala Marta Kocjan Barle.
Pridevnik brez
podaljšave Število
pojavitev Podaljšava z j Število pojavitev
Heidi Heidin 62 Heidijin 84
Mary Maryin 10 Maryjin 154
Audrey Audreyin 16 Audreyjin 11
Amélie Améliein – Améliejin 8
Marie Mariein 1 Mariejin 74
Preglednica: Pogostnost pojavljanja dveh variant svojilnih pridevnikov iz tujih ženskih imen na govorjeni -i
Bolj razširjene tvorbe, tj. z vmesnim j, je mogoče utemeljiti na različne načine:
▷ sistemsko ujemanje z ustrezajočimi moškimi imeni, ki jih je pravopis že normiral, npr.
Christie – Christiejev, Curie – Curiejev;99 Gandi – Gandijev;
▷ možnost ločevanja med oblikami, pri katerih se j ne pojavlja v zevu (Ingrid – Ingridin) in oblikam s končnim -i (Heidi – Heidijin);
▷ težnja po ujemanju izreke in zapisa Amélie [amelí] – Améliejin [amelíjin], ki je ob prevladi tipa Améliein [amelí- + j + -in] ne bi bilo.
Uporabnike bi bilo ob tem smiselno opozoriti, da se v nekaterih tujih imenih končni -y izgo- varja kot i (Kelly [kéli] – Kellyjin), pri drugih pa kot j (May [mêj] – Mayin), kar vpliva na podaljšavo osnove z j,100 tudi pri moških imenih.
Posebnost v tej skupini so domača imena na -i, pri katerih opažamo dva načina pri tvorje- nju svojilnih pridevnikov: samostalniki prvega tipa osnove ne podaljšujejo z j, npr. mami – mamin, Mici – Micin,101Mimi – Mimin, pri drugih samostalnikih pa se uveljavlja dvojnična rešitev, npr. Beti – Betin/Betijin, Fani – Fanin/Fanijin.
3. Enozložni samostalniki na -a, ki imajo na morfemski meji dva samoglasnika (Pia) in v