omp.zrc-sazu.si

Naloga, ki je bila v prvi fazi zasnovana kot prilagoditev obstoječega, »velikega pravopisa«, iz katerega naj bi izločili vse pravopisno in pravopisno neproblematične ter zastarele ali arhaične besede, je bila takoj postavljena pred nove izzive. Zapisovanje imen blagovnih znamk in industrijskih izdelkov (Adidas, Teflon, Aspirin, Citroën C3 Picasso, Microsoft Word 2007) ter generičnih imen, prenesenih aplikacij in iz njih izhajajočih stvaritev (adidas, Teflon politik, socialni aspirin, najmanjša limona, I pisati z besedami), kar je v nasprotju z veljavnimi zakonskimi določili.

SODOBNA NORMATIVISTIKA

IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV

Normativistika kot jezikoslovni pojem in jezikoslovna panoga

Od tradicionalnega k sodobnemu pojmovanju norme

Spremembe v pojmovanju norme so bile vidne tudi v sočasnih terminoloških opredelitvah: tudi v SSKJ je bila norma opredeljena le v razmerju do knjižnega jezika (»vsa jezikovna sredstva in zmožnosti, ki jih je mogoče uporabiti v danem knjižnem jeziku«), v Enciklopediji slovenskega jezika je bila definicija norme že bližje sodobni, saj je razširjena na vse, »kar je na splošno običajno v določeni jezikovni zvrsti, zlasti v literaturi ...« in to potrjuje dejstvo, da »ustvarjalci besedil uveljavljajo določene lastnosti glasov, oblik, besed, stavkov itd. Češka jezikoslovka Iva Nebeská tako loči sistemske norme (tj. strukturne norme, slovnično-pomenske norme jezikovnih ravni, oblikovne norme) in komunikacijske norme (tako verbalne kot neverbalne), pri čemer morajo prve avtonomno obdržati v okviru drugih. .9 Toda deset let kasneje Hrvat Dubravko Škiljan z delitvijo norm po načinu sprejemanja posredno določa, na katera področja normativnega jezikoslovja lahko bolj ali manj vplivajo.

Raziskave nestandardnega jezika

V interesu naroda je, da se knjižni jezik, ki se uveljavi na podlagi skupnih norm in vrednosti ter je eden od dokazov za enovitost jezikovne skupno- sti, vedno znova vzpostavlja in se tudi institucionalno ohranja. Slovenski jezikoslovni prostor je namreč z nekaterimi raziskavami izrazito podhranjen: na obrobju interesa jezikoslovcev in jezikoslovja so študije jezikovnih idi- omov, ki so prisotni zlasti v urbanih središčih – in to ne le v Ljubljani; kaj odraža jezik grafi- tov; o čem nam govori jezik osnovnošolcev; kaj pomenijo fora, frik, koma, odbitek v sodobnem slengu; so Čefurji raus res napisani v pristni »čefurščini« in – ali ta jezik sploh obstaja.

Sodobna normativistika med predpisovalnostjo in opisovanjem

Čeprav je res, da je sodobna jezikovna standardizacija pokazala, da je razlika med opisnim (informativnim) in normativnim (predpisanim) slovarjem veliko jasnejša v izjavah leksikografov kot v samih slovarjih in da je popolna opisnost nemogoča, ker se leksikografi ne morejo izogniti. izberite , 17 pa je izkušenj s priročniki iz 20. stoletja. Med njimi so ugotovitve, da je predpisovalnost knjižnih jezikovnih priročnikov v 20. stoletju verjetno na prvem mestu.

Posodobitev normativnih priročnikov

24 Iz gradiva v arhivu pravopisne skupine Inštituta za slovenski jezik je razvidno, da je bil predlog Načrta pravil za novi pravopis leta 1977 poslan Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije, kjer je v sodelovanju z II. Že takrat se je izkazalo, da je socialna razslojenost jezika kompleksnejša od sistema označevanja leksike v pravopisnem slovarju, ki je po gradivu večinoma izhajal iz SSKJ, in da mora sistem označevanja temeljiti na sodobnih raziskavah. . avtentičnega materiala.

Iskanje točke ravnovesja

36 Cankar je znan predvsem po tem, da se je zavzemal le za jezik, ki je »prilagojen zakonitostim žive stvarnosti«. Analiza zbirke vprašanj jezikovnih uporabnikov je pokazala, da je razlog za jezikovno zadrego v mnogih primerih povezan z načinom njegove predstavitve v priročnikih, tj.

Posledice …

Iz komentarjev anketirancev je razvidno, da se bo število »zaupnikov« še povečalo, če bo verodostojnost predlaganih rešitev potrdil kakšen strokovni organ. Slovarje najraje uporabljajo v spletni obliki (46 %) in med aktivnim jezikovnim udejstvovanjem (tj. med pisanjem).47 Verjetno ne smemo spregledati dejstva, da dve tretjini vprašanih na vprašanje, ali želita slovarske pripomočke, ki so že integrirani v urejevalniki besedil, dodatno izpopolnjeni, odgovorili pritrdilno.

ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU

O neizogibnosti jezikovnih sprememb na eni in njihovem zavračanju na drugi strani

Kljub temu, da se jezik skozi čas spreminja, mnogi uporabniki jezika, tudi jezikovno izobraženi posamezniki, a priori zavračajo vsako jezikovno spremembo in jo razumejo kot nepotrebno, nezaželeno ali muho jezikoslovcev. Hladna zadržanost številnih uporabnikov jezika do jezikovnih novotarij in negativni odzivi na jezikovne spremembe so pogosto povezani z dejstvom, da je zaradi evolucijskih procesov posameznikovo jezikovno znanje nenehno na preizkušnji in najbolj očitne jezikovne spremembe povzročajo čustva, zlasti pri ljudeh starejše generacije, ki se bojijo, da se dogaja nekaj, kar je v nasprotju z njihovim jezikovnim občutkom in pričakovanji, predvsem pa z znanjem pisnega jezika, pridobljenim v času šolanja.

Spreminjanje norme, predstavljene v pravopisnih slovarjih

Pravorečne spremembe so spremembe v izreki besed in so iz pravopisnih slovarjev razvi- dne iz podatka o jakostnem naglasu. 10 Spremembe so zajele

SP 1962: čestitati komu za kaj (prepovedano je čestitati komu za kaj) SP 2001: čestitati komu za kaj (prepovedano čestitati komu za kaj). SP 1950: reševalno vozilo |pošta na vlaku| – ambulanta |prostor za prvo pomoč, vojaška bolnišnica, vozilo za prevoz bolnikov in ranjencev|.

Smernice slovenske jezikovne evolucije

• Dvojnični zapis izkazujejo posamezne besede s soglasniškim sklopom st/sp, kjer je bil izreki približan zapis s sklopom št/šp doslej odsvetovan, npr
• Prevladujoča je postala raba podomačene oblike pridevnikov na -ski, izpeljanih iz nepodo- mačenih prevzetih lastnih imen, ki so bile doslej normirane kot neprednostne dvojnice, npr
• Izgovor prevzetih občnih in lastnih imen se v knjižno pogovorni in tudi zborni izreki pribli- žuje izgovoru v izvornem jeziku, zlasti angleščini, npr
• Kritiki so po izidu SP 2001 opozorili na nekatere primere napačno ugotovljene pravorečne norme, npr
• Naglasna dvojnica pri moških imenih prebivalcev na -(č)an, na primer Italijàn in Italiján, Afričàn in Afričán, ni bila splošno sprejeta in se v slovenski zborni izreki umika izgovoru z
• Ponovno se uveljavlja iz SSKJ ukinjena naglasna dvojnica z naglasom na osnovi pri glavnih števnikih s priponskim obrazilom -najst, na primer dvanájst in dvánajst
• Spremembe slovničnega spola in števila pri nekaterih samostalnikih
• Spremembe pri stopnjevanju pridevnikov, kjer ob normiranem stopnjevanju kakovostnih pridevnikov s priponskimi obrazili v jezikovno rabo prodira opisno stopnjevanje pridevnikov,
• Sodobno jezikovno gradivo kaže zanimivo smernico spremembe v distribuciji samostal- niškega prilastka, kjer v besednih zvezah, katerih prva sestavina je prevzeta beseda, levo od
• Zavračanje neživih oblik in sistemske tvorbe prebivalskih imen iz večbesednega zemljepi-
• Prodiranje priponskega obrazila -ka namesto doslej prednostno normiranega obrazila -ica pri ženskih samostalnikih, ki poimenujejo osebe in so par moškim, npr

Večinsko govoreče stališče narekuje tudi premislek o naglaševanju samostalnikov z zlogotvornim polglasnikom, npr. plošča, megla, tema in pridevniki temnega tipa, kjer so različni deseterski polglasniki, npr. plošča, megla, tema in pridevniki temnega tipa, kjer se več desetletij15 v stavku namesto polglasnika pojavlja široki e, če je beseda poudarjena v osnovi. Samostalniki druge moške sklanjatve, ki označujejo živali, npr. ara, činčila, čivava, panda, prehajajo med samostalniki ženskega rodu, npr. svetlo rdeča ara proti južnoameriški ara.16.

Nova pojmovanja jezikovne pravilnosti

Glagol vzdržati se je v sodobnem jeziku dobil večji pomen, saj je prevzel pomene glagola vzdržati se, na primer 'vzdržati se'. Enako velja za glagola iztiriti in iztiriti, za katera normativni priročniki učijo, da je pravilna raba vlak iztiril, jezikovno gradivo pa potrjuje tudi rabo glagola brez prostega morfema se: Pri Splitu se je iztiril potniški vlak.

PRAVOPISNA PRAVILA

V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME

Čeprav je tej generaciji jezikoslovcev uspelo poenotiti poglede na normativno usmerjenost pravopisnih pravil,3 so se njihovi pogledi razhajali glede usklajevanja v pravilih zapisanih načel in slovarske zastopanosti posameznih besed. V luči sodobnih razmer in pospešene jezikovne produkcije je treba ta spoznanja upoštevati pri posodabljanju pravopisnih pravil.

Spreminjanje pravopisnih pravil v obdobju 1990–2001 in aktualno stanje

Ob tem se zavedamo, da je za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil treba upoštevati najnovejša jezikoslovna spoznanja. Pri pregledu obstoječih pravopisnih pravil smo se odločili za sistematično razčlenitev njiho- vih pomanjkljivosti v najširšem smislu.

PREDLOGI ZA POSODOBITEV, DOPOLNITEV IN SPREMEMBE PRAVOPISNIH PRAVIL S KOMENTARJEM

Kako oblikovati nova spoznanja in spremembe, ki jih narekuje stanje sodobne rabe, da dosežemo najširši konsenz v stroki in ga v obliki prenovljenih pravopisnih pravil predstavimo javnosti. Medtem ko smo na prvi sklop vprašanj odgovorili v izvirnih znanstvenih člankih, predlogi posodobitev in sprememb pravil igre s komentarji, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, delno odgovarjajo tudi na zadnje vprašanje.

1 ČRKE, ŠTEVKE IN DRUGA PISNA ZNAMENJA

Znamenja za odstotke, promile in denarne enote pišemo nestično

Posebnost so pridevniške oblike (npr. 5-odstotni, 5-evrski), nastale iz pisav, ki še niso opredeljene s pravopisnimi pravili.

Znamenja za stopinje, minute, sekunde in blagovne znamke pišemo levostično s številom ali besedo, ki ga oziroma jo določajo

Znamenja za označevanje avtorskih pravic, členov, paragrafov se pišejo pred enoto in so nestična

Iz gradiva je razvidno, da uporabniki jezika pogosto dvomijo o slogovni ustreznosti zapisovanja števil s črkami in številkami oziroma z besedo v različnih besedilnih vrstah in na različnih položajih, ker pravopis ne daje izrecnih navodil glede teh vprašanj.

2 RABA VELIKIH IN MALIH ČRK

Tradicionalno uveljavljena skrajšana imena, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr

Za priložnostno uporabljena skrajšana imena, zlasti stvarna imena v uradovalnih besedilih, se zaradi gospodarnosti in boljše berljivosti besedila uveljavlja zapis skrajšanega imena z veliko

• IMENA BITIJ

Za sodobnejši prikaz, ki sledi spreminjajočim se razmeram jezikovne rabe, je treba v priročnikih tako oblikovana besedišča posodobiti, pri denominalizaciji pa je treba biti pozoren tudi na prepričanje, izraženo v poglavjih o pisanju male in velike začetnice. (§ 147), ki se z izpuščanjem skladenjskega jedra veže na imenovalniški prilastek (kadeča Morava), ta imenovalnik ((kadeča) Morava). Vendar pa opustitev skladenjskega jedra ne pomeni izgube lastnega poimenovanja in imena industrijskih izdelkov nasploh (npr. spalnica Vrba, spodnjice Bea) so istozvočna le z lastnimi imeni, bodisi zemljepisnimi ali imeni bitij, oz. ne prištevamo med zemljepisna imena, kar uporabnike opozarja tudi na nekatera druga pravila, ki bodo predstavljena v nadaljevanju.

Ob osebnem imenu nastopa v vlogi stalnega pridevka predložna zveza s predlogom iz in zemljepisnim lastnim imenom, ki določa krajevno pripadnost, izvor in mesto delovanja neke

Imena, pri katerih so vse sestavine lastna imena, torej se pišejo z veliko začetnico: Martin Krpan, Pika Nogavička, Piki Jakob, Harry Potter; Marija Pomočnica, Frančišek Asiški. Samostalniki, pri katerih je neprva sestavina občno ime, zato pišemo samo prvo besedo: Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica, Grda krava; Veliki duh, Sveta Trojica, Sveta beseda: Obuti maček, Rdeča kapica, Snežna kraljica, Grdi raček; Veliki Duh, Sveta Trojica, Sveti Angel varuh.

V stalnih besednih zvezah, pri katerih je prva sestavina občnoimensko poimenovanje, druga pa lastno ime, pišemo z malo začetnico prvo sestavino, lastno ime pa z veliko: ovčar

• ZEMLJEPISNA IMENA
• STVARNA IMENA

Aktualni primeri, kjer je mogoče zaslediti nestabilen zapis, so na primer: darker, obritoglavec ('pripadnik mladinske subkulture'); grinpisov ('član organizacije Greenpeace'), mugglevec ('član Rugljeve psihoterapevtske skupine'), yesovec ('član društva Yes'); pilovec ('bralka PIL'), kudovec ('član KUD'); eldeesovec ('član LDS'), zaresovec ('član Zare'); uslužbenec telekoma, uslužbenec microsofta, uslužbenec simobila, uslužbenec elana ('zaposleni v podjetju oz. uporabnik produkta/storitve tega podjetja'). Pravilnik bi bilo dobro dopolniti z naslednjimi novimi kategorijami zemljepisnih imen: Imena prireditvenih prostorov: Gospodarsko razstavišče, Industrijska cona Rudnik;. imena zabaviščnih parkov: Gardaland, Megalaksija, Adrenalinski park Ljubelj;. imena letališč: Letališče Edvarda Rusjana;. imena postajališč: Bavarski dvor;. imena plinovodov: Južni tok, Nabucco;.

Imena znamk in industrijskih izdelkov ohranjajo lastnoimenskost tudi v položajih, ko niso uporabljeni kot imenovalni prilastki ob občnoimenskem jedru, npr.: okna smo prebarvali z

• SVOJILNI OZIROMA VRSTNI PRIDEVNIKI IZ BESED, PISANIH Z VELIKO
• POSEBNOSTI PRI RABI VELIKIH IN MALIH ČRK

Imena blagovnih znamk in industrijskih proizvodov ohranijo svoja lastna imena tudi v položajih, ko niso uporabljena kot imenski pridevnik ob samostalniškem deblu, npr.: s smo pobarvali okna. Druga vrsta imen so imena, ki se pojavljajo kot imenski pridevniki za rangirnimi imeni orkanov, tornadov in drugih, npr. orkan) Katrina, Gustav, Dolly; (ciklon).

3 PREVZETE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE

• Ohranjanje citatnosti v posebnih besedilnih položajih: Tujejezične besede (ibidem), zveze (fifty-fifty) ali povedi (Nomen est omen) pogosteje ohranjajo neslovensko podobo, kadar nasto-
• Ohranjanje obveznega naglasa: Besede, ki so v tujih jezikih naglašene s posebnimi nagla- snimi znamenji tudi v slovenskem zapisu ohranjajo obvezni naglas (à la carte, Ampère,
• PREVZEMANJE OBČNIH BESED
• PREVZEMANJE LASTNIH IMEN
• Slovenska zemljepisna imena na narodnostno mešanih ozemljih uporabljamo enakovre- dno z ustreznimi tujimi imeni
• Starejša slovenska imena, ki so danes stilno zaznamovana, njihov nastanek pa je bodisi odraz ljudske rabe in preoblikovanja bodisi je umetna tvorba, nastala zaradi družbenopolitič-
• Imena, naslovi stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev
• Imena industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk: Coca-Cola, Teflon, Adidas
• Imena športnih klubov: Manchester United, Los Angeles Lakers
• Imena, naslove stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev
• Imena prireditev, festivalov, kongresov, simpozijev in drugih javnih zborovanj: Canski filmski festival (Festival de Cannes), Pesem Evrovizije (Eurovision Song Contest), Mednarodni
• Imena družbenih in političnih organizacij ter podjetij in združenj: Rdeči križ (Red Cross), Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization),
• Imena restavracij, lokalov, trgovskih objektov: Kavarna Panteon (Café Panthéon), Pri treh mušketirjih (Chez les trois mousquetaires), Galerija Kaufhof (Galeria Kaufhof )
• Imena fundacij in denarnih skladov: Ameriška banka (Bank of America), Nobelova usta- nova (Nobel Fundation), Evropska investicijska banka (European Investment Bank), Mednarodni
• Imena meddržavnih zvez: Organizacija združenih narodov (United Nations Organization), Severnoatlantska zveza (North Atlantic Treaty Organisation), Evropska unija (European Union)

Splošna dikcija o podomačevanju zemljepisnih imen (§ 182) mora upoštevati delitev na enobesedna in večbesedna imena, npr.: »Enobesedna zemljepisna lastna imena – razen imen držav, celin, oceani, gore, nekateri bolj znani otoki, jezera, gore, kraji in zgradbe - večinoma ohranijo svojo prvotno podobo.Navadno prevajamo takšne dele imen, npr.: Ivan Grozni (eng. John Lackland), Karel Veliki (fr.

4 LOČILA

• PIKA
• KLICAJ
• VEJICA
• VEZAJ
• Pravilo o rabi vezaja med sestavinami zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka ali črka (§ 417), bi bilo treba dopolniti s podatkom o tem, da je prvi del zloženke, nastale
• Med pravila o rabi vezaja je treba vključiti tudi skladenjsko rabo stičnega vezaja v okrajša- vah, kot je razvidno iz spodnjih zgledov
• med dvema priimkoma: Zofka Kveder-Jelovšek, Andrej Ermenc-Skubic;
• OPUŠČAJ
• STIČNOST LOČIL
• POVEZOVANJE RAZLIČNIH LOČIL

Določba o odstranitvi vezaja v sestavku in sestavku, kjer se črka ali številka lahko piše tudi za izgovorom (npr. CD > cede) in ki je sedaj omenjen le v poglavju o pisanju skupaj oz. Opisani principi dejansko sledijo pravilu v PS. ki določa, kako naj pišemo oklepaj z besedami (ali besednimi zvezami), kadar želimo dve besedi strniti v eno, npr.: (pravilno) pisano, beri: pisano ali pisano.

5 PISANJE SKUPAJ OZ. NARAZEN

Pri zloženkah tipa akvarelbarvice, ki imajo neprednostno dvojnico pisano narazen (akvarel barvice), je mogoče usmeriti uporabnika k samostalniški besedni zvezi s pridevniškim pri-

V korpusu je opazna uporaba skladenjskega vzorca, ki ga sistemska slovenščina ne predvideva, tj. neprilastniško določilo pred jedrom besedne zveze.«, str. 96) in P. Weiss, Skupaj ali narazen v novem slovarju slovenskega jezika, Strokovni posvet ob novem slovarju slovenskega jezika, Ljubljana, Založba ZRC , 2009, str Rigler: Očitki pravopisa, pravopisa in oblikoslovja v SSKJ, Slavistična revija, 1971, str Slovenci smo zelo vajeni dvojine kot hruške vode.« str. 458). . žarki), se lahko uporabi lastno posesivna samostalniška fraza (beta žarki).

Nekatere priredne zloženke pišemo z vezajem kljub okrnjenosti prve sestavine, saj gre za tradicionalno uveljavljenost zapisa in prevladujoč zapis v rabi: Anglo-Američani 'angleška

Nejasnosti v pravilih so posledica dejstva, da skuša pravopis to heterogeno skupino kategorizirati in s tem utemeljevati pisanje skupaj oz. Pregled aktualnega gradiva je pokazal, da imajo uporabniki pri pisanju okrajšav težave zlasti s pisanjem skupaj oz.

6 PRAVOPISNA PROBLEMATIKA V POGLAVJIH GLASOSLOVJE, OBLIKOSLOVJE IN BESEDOTVORJE

GLASOSLOVJE

Posebnosti so okrajšave predložnih zvez, tako domačih (v pok. < v pokoj, po Kr. < po Kristusu) kot navedkov (a c. < a conto) in netipičnih okrajšav (nmv < višina). Predlagamo, da se dopolni oziroma posodobi pravilo, ki pravi, da se zapisu predloga z/s sledi črka, in izgovoru pregovora (§ 683): ​​poleg Zoisa in Huga še von Karajan oz. SDS, dodatek izgovorjave primerov [s fon kárajan, z esdeês ali sədəs].

OBLIKOSLOVJE

Zapomni si" (§ 660) lahko navedemo še nekaj drugih primerov (npr. hemisfera) in opozorimo na izjemo polotokov, kjer se za črko izgovarja l. 84.

• moška I moška moška I moška ED

Predlogi za poenostavitev tega pravila poiščite smernice za enačenje pregibnih vzorcev tipa Wilde Wilde in Wallace Wallace z Wilde Wilde in Wallace Wallace ali Wilde Wilde in Wallace Wallace.87 Vendar pa zgornja tabela nakazuje, da uporabniki upoštevajo ta standard v večji meri, kot bi pričakovati. ; k temu lahko pripomore tudi dejstvo, da je bilo pravilo uvedeno že v času Breznikovo-Ramovševega pravopisa (npr. v SP 1935, na strani XIII). Ignaz, Cavazza, kjer je še vedno prednostna neknjižna oblika glasbila (pa tudi nenavedena oblika svojilnega pridevnika, tj. Ignazov, Cavazzov).

• ujemalni samostalniški prilastek, ki se obvezno ujema z jedrom in z njim vred sklanja ter vedno nastopa ob biološko živem samostalniku v jedru (brat Janez),
• imenovalni samostalniški prilastek, ki se neobvezno ujema z jedrom in ne sklanja ter nastopa ob biološko neživem lastno- ali občnoimenskem samostalniku v jedru 95 (revija Jana;
• BESEDOTVORJE
• Enozložni samostalniki na -a, ki imajo na morfemski meji dva samoglasnika (Pia) in v izgovoru zapirajo ta zev z j ([píja]), imajo pogosto že v poslovenjeni obliki v imenovalniku
• Najproduktivnejša je tvorba zloženke, ki ohrani vse sestavine podstavne besedne zveze, npr

Tabela: Pogostost pojavljanja dveh variant svojilnih pridevnikov iz tujih ženskih imen, ki se končajo na dva samoglasnika. Med njimi izstopa predvsem to, da so stanovska imena izpeljana tudi z drugimi oblikami (npr. -ec, -ljan) in da je tvorba večbesednih zemljepisnih imen lahko težavna in nepredvidljiva, saj ostajajo stanovska imena večbesedna ( Beneški Slovenec in postane enozložno (New Yorker) ali pa je tvorba prebivalčevega imena posebnost (Bric).

SKLEP

KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA

• s prilastkom kraj, prostor, kjer se prepleta, stika več prometnih poti: cestni, železniški vozel / to je eden
• Možnost mešanja samostalnika z lastnim imenom: Razstavni prostor so popestrili z deli arhitekta Janija Vozlja
• v nekaterih državah vladarica: angleška kraljica; zdela se mi je kot kraljica
• kraljeva žena: kralj in kraljica
• slovarji, v katerih je normirana le pisna izrazna podoba pravopisno problematičnih besed,
• slovarji, v katerih so skoraj ob vsaki iztočnici podani osnovni oblikoslovni podatki, pona- zoritvenih zgledov skorajda ni, pomenske identifikacije pa odražajo kontrastivna razmerja;
• Osebna, zemljepisna in stvarna imena, krajšave in druge besede, ki povzročajo težave pri pisanju že v osnovni obliki zaradi
• Pravopisno zahtevnejše tvorjenke (težji primeri iz besedotvorja), kot so
• Razlagalno-ponazarjalni del pri lastnih imenih, citatnih besedah in besednih zvezah, kra- ticah, okrajšavah in simbolih uvaja oznaka s podatkom o pravopisni kategoriji

Izbor ustreznih primerov v pravopisnem slovarju (v tabeli podčrtan) ni posrečen, saj sledi težnji po prikazu vseh pomenskih odtenkov besede, ne pa sklonov ali celo pravopisnih težav, saj v PS ni enkrat prevoj. v edninskem (vozlišče) ali množinskem (vozlišče) spolu. ŠUSS – odgovori na jezikovna vprašanja), forumi (A se prav piše?, svetuje Slovencem itd.) in nabiralniki jezikoslovcev in ustanov (npr. pravopis.isj@zrc-sazu.si). 12.

TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU

V nadaljevanju tipični prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju sistematično nakazuje načine za predstavitev določenih podrobnosti v slovarju, specializiranem za pravopisne poizvedbe.

1 PRIKAZ POSEBNIH PISNIH ZNAMENJ

2 PRIKAZ RABE VELIKE IN MALE ZAČETNICE

IZLASTNOIMENSKI PRIDEVNIKI

Temperatura ozračja se je dvignila za 3 do 5 Celzija/stopinj Celzija |enota za merjenje temperature| (< Celzija). kronov -a -o [krónov-] prid.; povezan s Crohnovo boleznijo bolniki s Crohnovo boleznijo Creutzfeldt-Jákobov -a -o [krójcfeld-jákobov-] prid.; povezanih s Creutzfeldt-Jakobovo boleznijo.

RABA VELIKIH IN MALIH ČRK V KRAJŠAVAH

3 PREVZEMANJE BESED IN BESEDNIH ZVEZ

PREVZEMANJE OBČNIH POIMENOVANJ

Z osebnimi imeni pogosto označujemo tujo obliko ali obliko, prepisano iz ustrezne nelatinične pisave. za Budo, Buda|: Buda iz lesa; reinkarnacija Bude/Bude;. Čudili so se velikanskemu Budi/Budi iz zlata. za Zwinglija|: Calvinove in Zwinglijeve reforme; Luthrov spor z Zwinglijem.

5 PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN

SAMOSTALNIKI