Za priložnostno uporabljena skrajšana imena, zlasti stvarna imena v uradovalnih besedilih, se zaradi gospodarnosti in boljše berljivosti besedila uveljavlja zapis skrajšanega imena z veliko

začetnico le izjemoma, v posameznem besedilu. Če želimo izrecno pokazati na nedvoumno identifikacijo z neokrajšanim, tj. uradnim lastnim imenom oziroma nanosnikom, npr. Vlada Republike Slovenije – Vlada, Univerza v Ljubljani – Univerza, Institut Jožef Stefan – Institut, je smiselno uvesti skrajšano obliko v besedilu v oklepaju že ob njeni prvi omembi, npr.

Na naslov Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) smo prejeli več pritožb tako glede vsebine kot tudi glede ure predvajanja nadaljevanke »Kmetija slavnih«. Pobudnikom bomo odgovorili individualno. Mnenje Varuha v zvezi z resničnostnimi šovi je znano. Ne glede na producenta takšnih oddaj smo v preteklosti obsodili prizore, ki vsebujejo elemente nasilja in ponižujočega ravnanja. Opozorili smo, da so tem vsebinam izpostavljeni tudi otroci, kar lahko pomeni nedopusten poseg v njihove pravice.¹⁷

Vendar pa je raba velike začetnice v teh primerih upravičena le izjemoma.

Nadomestna lastna imena (ponekod imenovana tudi »simbolna« poimenovanja; § 38, 56) se pojavljajo v različnih kategorijah imen in niso vedno pisana z veliko začetnico (Otok, Zahod – jenki, stara celina). Gre za eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila lastnim imenom ali občnim poimenovanjem:

16 Medtem ko je v pravopisnih pravilih med zvezami, ki jih krajšamo pri zgledu Cerkev, kot izhodiščna navedena le Katoliška cerkev, je pravopisni slovar (iz leta 2001) med uveljavljena skrajšana imena vključil tudi zvezi Evangeličanska cerkev in Pravoslavna cerkev. Sledeč temu bi lahko skrajšavo uveljavljali ob različnih imenih, tudi za Anglikansko cerkev ipd.

17 Spletna stran Varuha človekovih pravic Republike Slovenije: http://www.varuh-rs.si/.

▷ Sever – 'severni del zemljepisne enote, ki ima neko posebnost', Jug, Zahod, Vzhod, npr.

Afriške države imajo vsaka svoj notranji Sever in Jug.

▷ večno mesto – 'Rim', npr. Največ turistov obišče večno mesto na velikonočni teden.

▷ Sveti sedež – 'Vatikan', npr. Na šestdnevni obisk je pripotoval visoki predstavnik Svetega sedeža.

▷ švab – 'nemški vojak', npr. Ker je bilo v dolini veliko simpatizerjev partizanov, so švabi neu- smiljeno selili, požigali in pobijali.

Nadomestna imena pišemo z veliko začetnico le v tradicionalno uveljavljenih primerih, kot so:

▷ Devica – 'Marija', npr. O presladka Devica, usmili se nas, usliši nas!

▷ Stvarnik – 'Bog', npr. Sonce je zašlo, Stvarnik bodi milosten, daj nam mirno noč, odženi hudega duha.

▷ Otok – 'Velika Britanija', npr. Lov na lisice so na Otoku do nadaljnjega preklicali.

▷ Sveta dežela – 'Palestina', npr. Potoval je vse do Svete dežele, si dopisoval s humanisti ter zbiral knjige in dragocene kamnine.

Več težav uporabnikom povzročajo nadomestna imena pripadnikov narodov (Jenki – 'Severnoameričan', Lah – 'Italijan', Švab – 'Nemec'), ki jih je po pravopisu (§ 135) mogoče razumeti tudi kot občnoimenska poimenovanja (jenki, lah, švab – 'vojak'). V sodobnem jezi- kovnem gradivu opažamo, da se je pomensko polje občnoimenske skupine besed razširilo, in sicer jenki ne pomeni več le ameriškega vojaka, ampak pripadnika ameriškega športnega moštva (1), ameriškega podjetnika (2), vozilo, ki so ga izdelali Američani, (3) ali Američane nasploh (4) in podobno.

jenki

(1) Vzvišeni jenkiji bodo tudi morali začeti gledati na igralce z drugih celin kot upoštevanja vredno silo.

(2) Ameriške neposredne naložbe: pokvarjenost ali pragmatizem jenkijev?

(3) Je pa tale terenski jenki kralj zunaj cest: štirikolesni pogon, reduktor in sredinska zapora diferenciala zmorejo več, kot si upa voznik.

(4) Kot pravi jenki ima na glavi poveznjeno baseballsko čepico, izpod katere kukajo plavi kodri, ki so pred leti obnoreli dekleta po vsem svetu.

Podobno se je pri nekaterih nekdaj uveljavljenih nadomestnih lastnih imenih pisanje z veliko začetnico že umaknilo zapisu z malo začetnico:¹⁸ novi svet – 'Amerika', stara celina – 'Evropa', črna celina – 'Afrika', kar potrjujejo tudi poimenovanja iz novejšega časa, npr. bela celina – 'Antarktika'. Tak trend se nadaljuje, kar dokazujejo poimenovanja, ki jih še SP 2001 navaja zapisane z veliko začetnico, aktualna raba pa izkazuje drugačno normo, npr.:

18 Še v SP 1962 (str. 496) se je zveza Novi svet pisala z veliko začetnico.

▷ skušnjavec – 'Lucifer', npr.: In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.«

Nadomestna imena torej niso stalnica v besedišču, o čemer pričajo nekatera, v preteklosti uve- ljavljena imena, ki so se zaradi družbenopolitičnih okoliščin zapisovala z veliko začetnico, danes pa jih ne poznamo več, npr. Oktober ('velika oktobrska revolucija'), zato tudi ta zahtevajo posodobitev pravila in zgledov ter pojasnilo o njihovi nestalnosti.

Iz lastnih imen nastala in enakozvočna občna poimenovanja

Prehajanje iz lastnih imen v občna je nenehen in občutljiv proces, saj se z nastankom slednjih spreminja tudi referenčno razmerje »lastno ime – en denotat«. Pri navajanju tako nastalih poi- menovanj v pravopisnih pravilih in slovarju je manj bistveno, ali so občnoimenska poime- novanja nastala iz imen bitij, zemljepisnih ali stvarnih imen, temveč je treba več pozornosti nameniti spremembam pomena in navedbe imen dopolniti bodisi z nadrejenimi pomenskimi umestitvami (med pokončnicami) bodisi s pomenskimi razlagami in tako uporabniku olajšati odločitev za ustrezen zapis.

Ime Pojasnilo

abesinka |mačka|

afganistanec |hrt; droga|

amerikanka |postrv; žaga|

brazilke |spodnje perilo|

babilon 'nered, zmešnjava'

cigan 'kradljivec'

eldorado 'obljubljena dežela, zemeljski raj’

francoz, delati se francoza |orodje|; 'delati se finega'

japonec |avto japonske znamke|

(mila) jera 'neodločen človek'

kubanka |cigara|

lah |pripadnik italijanske vojske|

(bodeča) neža |rastlina|

novomeščan |vlak; avtobus|

sibirija 'mrzla, neprijazna pokrajina'

štajerka |kokoš|

tesla |merska enota|

volt |merska enota|

žid 'skopuh'

Preglednica: Občnoimenska poimenovanja, nastala iz prebivalskih, zemljepisnih in stvarnih imen

Poobčnoimenjenje, torej izguba statusa lastnoimenske besede, pogosto ne vpliva le na izgubo

identifikacijske funkcije in individualnega referenta, kar se odraža v spremembi začetnice, temveč tudi na spremembo slovničnih lastnosti.¹⁹ Zato je v normativnih priročnikih za upo- rabnika dobrodošel podatek o tem, kaj nastala poimenovanja zaznamujejo in kako se v nadalj- nji rabi preoblikujejo, npr.:

▷ rentgen (< Röntgen) |naprava; merska enota|,

▷ teksas (< Texas) 'nered zaradi slabe organizacije'.

Za sodobnejši prikaz, ki sledi spremenljivim okoliščinam jezikovne rabe, je treba sezname tako nastalih besed v priročnikih posodabljati, pri čemer je treba biti pri obravnavi poobčno- imenjenja pozoren tudi na prepričanje, ki je izraženo v poglavjih o zapisu male in velike zače- tnice (§ 147), da se z izpustom skladenjskega jedra zveze z imenovalnim prilastkom (kaditi cigarete Morava), ta poobčnoimeni ((kaditi) moravo). Vendar izpust skladenjskega jedra ni signal za izgubo lastnoimenskosti, imena industrijskih izdelkov nasploh (npr. spalnica Vrba, hlačke Bea) pa so lastnim, bodisi zemljepisnim bodisi imenom bitij, le enakozvočna, ne prište- vamo pa jih med zemljepisna imena, na kar je treba opozoriti uporabnike tudi pri nekaterih drugih pravilih, ki bodo predstavljena v nadaljevanju.

2.1 IMENA BITIJ

Osebna imena s predložnim stalnim pridevkom

V pravopisnem pravilu (§ 43), ki določa pisanje velike ali male začetnice pri osebnih imenih s predložnim lastnoimenskim stalnim pridevkom, ni omenjeno, da gre za dva različna tipa imen, pri katerih se predlog zapisuje različno.

1. Ob osebnem imenu nastopa stalni pridevek, sestavljen iz predloga in samostalnika ali samostalniške zveze. Stalni pridevek ima vlogo priimka, zato prvo sestavino te zveze pišemo z veliko začetnico, tudi če je predlog. Pogosto gre za podomačena oziroma prevedena imena tujega izvora: Ivan Brez dežele (angl. John Lackland), Friderik S praznim žepom (nem. Friedrich mit der leeren Tasche). 

2. Ob osebnem imenu nastopa v vlogi stalnega pridevka predložna zveza s predlogom iz in