KONCEPT PRAVOPISNEGA SLOVARJA
2. Razlagalno-ponazarjalni del pri lastnih imenih, citatnih besedah in besednih zvezah, kra- ticah, okrajšavah in simbolih uvaja oznaka s podatkom o pravopisni kategoriji
Oznaka Razvezava oznake Zgled s samostalnik ali samostalniška zveza srednje-
ga spola ABK-oróžje -a [abeká-oróžje]
s dv. dvojinski samostalnik ali samostalniška s
zveza srednjega spola Belopéški jézeri -ih jézer s dv.
s mn. množinski samostalnik ali samostalniška
zveza srednjega spola Bŕda Bŕd s mn.
štev. števnik ali števniška zveza četŕti -a -o štev.
vez. veznik ali vezniška zveza bódisi vez.
zaim. zaimek ali zaimkovna zveza čígar -- -- zaim.
ž samostalnik ali samostalniška zveza ženske-
ga spola abscísa -e ž
ž dv. dvojinski samostalnik ali samostalniška
zveza ženskega spola Ríbi Ríb ž dv.
ž mn. množinski samostalnik ali samostalniška
zveza ženskega spola Čáteške toplíce -ih -íc ž mn.
Preglednica: Besednovrstne oznake v specializiranem pravopisnem slovarju
2. Razlagalno-ponazarjalni del pri lastnih imenih, citatnih besedah in besednih zvezah, kra-
Ariadnino/ariadnino nitjo, ki predstavlja povezavo z dušo |rešilno, odrešilno sredstvo|
(< Ariadna)
ámen medm. Pomagaj mi s svojo milostjo. Amen
asist. okrajš. |asistent, asistentka|: asist. dr. Tomaž Rejec; prim. asist. mag. Polona Brcar AL -- [aèl in al] m; simb. |Albanija|: avtomobil z oznako AL
BíH BíH-a tudi BíH m; krat. |Bosna in Hercegovina|: Na volitvah v BiH-u je zmagala nacionalna stranka
Ponazarjalno gradivo ima v specializiranem pravopisnem slovarju pomembno funkcijo pri- kazati vse tiste zapisovalne posebnosti, ki jih pri besedah ni mogoče zajeti z zapisom besede v iztočnični obliki, in podatke, ki jih tradicionalno navajamo v zaglavju slovarskega sestavka, jih pa uporabniki v pravopisnem priročniku pričakujejo in iščejo, kadar jih potrebujejo za suve- reno pisno sporazumevanje ali za konkretizacijo abstraktnih pravopisnih pravil. Pri pripravi specializiranega pravopisnega slovarja si prizadevamo, da bi v ponazarjalno gradivo zajeli aktualne in avtentične besedilne zglede, iz katerih so razvidne slovnične lastnosti in druge posebnosti iztočnične besede, med njimi zlasti:
▷ raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika (aksel), preglasa (avdiovodič), kategorije živosti (bordojec, citroen) ali posebnosti pri pregibanju (Bulgakov);
áksel -sla m trojni aksel; program z dvojnim akslom
ávdiovodíč -a m avdiovodič v slovenskem in nemškem jeziku; vodeni ogled s pomočjo avdiovodiča; Njegova žena vodi turiste skozi hišo z avdiovodičem; Odločili so se za nakup avdiovodičev
bordójec -jca m kozarec bordojca; Pili so bordojec/bordojca; Nazdravil je z bordojcem citroén -a [citroén in sitroén] m |vrsta vozila znamke Citroën|: najmanjši citroen; Prodam avtoradio za citroen/citroena; Vozim citroen/citroena; Med gospodarskimi vozili so cenjeni tudi citroeni
Bulgákov -a m; oseb. i. roman Mihaila Bulgakova; povesti Bulgakova; Navdušen je bil nad Bulgakovom
▷ oblika primerniške stopnje pri pridevnikih in prislovih, pri čemer je iz ponazarjalnega zgleda razvidna ali tvorba s prislovom bolj ali s priponskimi obrazili (-ejši, -ši, -ji) oz. dvoj- nična norma;
adaptíran -a -o prid. Virus postaja vse bolj adaptiran na ljudi; Prostor je bil adaptiran leta 2003
bioaktíven -vna -o prid. Ječmen je bolj bioaktiven kot pšenica
aktuálen -lna -o prid. Oglas je še vedno aktualen; Vprašanje terorizma je vse aktualnejše;
Ta tema je danes še aktualnejša kot pred leti
aristokrátsko prisl. Prostori so zelo aristokratsko opremljeni; Vedla se je bolj aristokratsko od aristokratov
čudovíto prisl. Kako čudovito preživet dan!; čudovito lep obraz; Kaj je čudovitejše kot ta zakrament?; Brati je čudovito, slastno – vnovič brati še bolj čudovito, še bolj slastno
▷ sklonljivost oz. nesklonljivost pri prilastkih pred imeni in predimkih;
abé -êja m Pogovor z abejem mu je koristil; pred imenom Izbral je abeja Pierra
dón -a m |gospod|: Srečali so se doni z različnih posestev; pred imenom don Corleone; šesti film o donu Camillu
Don Cárlos ~ -a [don kárlos]m;oseb. i. kralj Don Carlos; Podpirali so Don Carlosa in njegove potomce
▷ raba prostorskega predloga v oz. na in njegovega nasprotnostnega para iz oz. z pri zemlje- pisnih imenih;
Aljáska -e ž; zem. i. |zvezna država|: naftne vrtine na Aljaski; losos z Aljaske ♦ Aljaščan, Aljaščanka
Áden -dna m; zem. i. |mesto|: pristanišče v Adnu; Potovali so iz Adna do Rdečega morja ♦ Adenčan, Adenčanka
Blêjska Dobráva -e -e ž; zem. i. |kraj|: blagoslov konj na/v Blejski Dobravi; Odpeljali smo se na/v Blejsko Dobravo; smučarka z/iz Blejske Dobrave; zgodovina Blejske Dobrave ♦ Dobravčan/Dobravec, Dobravčanka/Dobravka; Dobravčanov/Dobravčev
▷ ponazoritev rabe vrstnega pridevnika, pri čemer posebno pozornost namenjamo tistim pridevnikom, ki so homonimni z določno obliko kakovostnih pridevnikov;
abscísni -a -o prid. abscisna in ordinatna os acetílsalicílni -a -o prid. acetilsalicilna kislina
alternatíven -vna -o prid. Njegov pristop je bolj alternativen; alternativno reševanje sporov
alternatívni -a -o prid. alternativna medicina; alternativni viri energije
▷ raba stalnih besednih zvez in frazeoloških enot;
adzúki -ja m |fižol|: zelenjavna mineštra iz adzukija; solata z adzukijem; nesklonljivo v zvezi adzuki fižol solata z adzuki fižolom in kalčki
dédek -dka m obisk babice in dedka; domišljijsko ime v zvezi dedek Mraz; dedek Samonog aliánsa -e ž člani alianse; v zvezi sveta/Sveta aliansa |nekdaj meddržavna zveza|
Ádamov -a -o prid. Adamov greh; v zvezi Adamovo jabolko Imel je bulico nad Adamovim/
adamovim jabolkom |del telesa|; v zvezi Adamov kostum Kdor spi v Evinem/evinem oziroma Adamovem/adamovem kostumu, ima rad svobodo |gol, nag| (< Adam)
báriton -a m očetov mehki bariton; pesem za zbor in solo bariton; nesklonljivo v zvezi bariton saksofon virtuoz na bariton saksofonu baritonskem saksofonu
▷ skladenjska raba pisnih leksikalnih krajšav oziroma simbolov, okrajšav, kratic, pri čemer z
izbranimi zgledi ponazarjamo njihovo stičnost ob vključevanju v besedilo in rabo, kadar so sestavina tvorjenk ali besednih zvez.
ár -a m ar velika površina 〈1 a〉; V lasti imajo najmanj 10 arov kmetijskih zemljišč 〈10 a〉;
prim. a
akad. okrajš. |akademik, akademikinja, akademski|: knjiga akad. prof. dr. Franceta Kidriča; Metka Kraševec, akad. slikarka
AC2 -- [ac in acé] ž; krat. |avtocesta|: AC Hoče–Arja vas; prim. AC-obroč, AC-odsek AÁ-bateríja -e ž polnilec AA-baterij baterij AA
V razlagalno-ponazarjalnem delu skušamo z uvedbo pomenskih pojasnil in identifikacij med pokončnicama uporabnika napotiti k problematičnim pravopisnim kategorijam, kakor je bilo uveljavljeno v pravopisnih slovarjih že doslej in kar ponazarjamo v tipskem prikazu slovarskih sestavkov na več mestih. Če pa besedilo med pokončnicama uvaja posebna oznaka ali poja- snilo, njihova vloga ni več identifikacijska, temveč je podrejena obvestilnosti, ki jo nakazuje spredaj stoječa oznaka, npr.:
▷ ur. (uradno):
Číle -a m; zem. i. |ur. Republika Čile; država|: izbruh vulkana v Čilu; otoki na jugu Čila;
Trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Čilom ♦ Čilenec, Čilenka; Čilenčev
▷ skr. za (skrajšano ime za):
Atlántik -a m; zem. i. |skr. za Atlantski ocean|: jadralska dirka čez Atlantik; ribolov na severnem Atlantiku; otok v Atlantiku; Nad severnim Atlantikom se bo zadrževalo območje nizkega zračnega pritiska; prim. Atlantski ocean
▷ cit. (citatno):
après-ski [apre-skí] prisl. |cit. après-ski; po smučanju|: après-ski bar; après-ski ponudba;
après-ski obutev
▷ pod. za (podomačeno za):
Čú Enláj ~ -ja m; oseb. i. |pod. za Zhou Enlai|: Poimenovan je po Ču Enlaju; srečanje Nixona s Ču Enlajem
▷ nad. za (nadomestno za):
Ôtok Otóka m; zem. i. |nad. za Velika Britanija|: kraljeva poroka na Otoku; Družina se je pred dvema letoma preselila z Otoka v upanju na mirnejše in varnejše življenje
▷ nem. (nemško), ital. (italijansko), madž. (madžarsko):
Belják -a m; zem. i. |nem Villach; mesto|: župan Beljaka; Alpsko-jadranska mediateka v
Beljaku sodi med najsodobnejše knjižnice na Koroškem; povezava med Ljubljano in Beljakom ♦ Beljačan, Beljačanka
Čénta -e ž |ital. Tarcento, Tarcint; kraj|: Udeležila se je tečaja slovenščine v Čenti; pot v Čento; folklorni plesalci iz Čente ♦ Čentar, Čentarka; Čentarjev
Čentíba -e ž; zem. i. |madž. Csente; kraj|: čistilna naprava v Čentibi pri Lendavi; Pridite v Čentibo na tekmo!; Nasproti mu je pripeljal 27-letni voznik iz Čentibe ♦ Čentibčan, Čentibčanka
Razlagalno-ponazarjalni del slovarskega sestavka se pri besedah, izpeljanih iz lastnih imen, in nekaterih redkih drugih zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, npr.:
aaravski -a -o [áraski] prid. aaravski nogometaši (< Aarau) adisabébski -a -o prid. adisabebski evkaliptusi (< Adis Abeba) ajáški -a -o prid. ajaško letališče (< Ajaccio)
Cageev -a -o [kêjdžev-] prid. Cageev Koncert za klavir in orkester; Cageeva vloga v akcijskem filmu (< Cage)
ágov -a -o prid. agov odposlanec (< aga)
apezêjevka -e ž |pripadnica društva|: bivša apezejevka; apezejevke in apezejevci (< APZ) Za uvedbo tega podatka smo se odločili, potem ko smo pridevnike osamosvojili iz t. i. slo- varskega gnezda in jih v slovarju prikazujemo v samostojnem slovarskem sestavku. To je pomembno ne le zaradi večje praktične vrednosti priročnika, ker bi se sicer zaradi abecedne oddaljenosti med iztočnicama lahko izgubila povezanost izhodiščne besede in pridevnika, npr. ajnštajnij – Einstein, apezejevec – APZ, temveč tudi zaradi pomenskega razlikovanja pri homonimnih iztočnicah (apaški – Apači, Apače; ajdovski – ajd, Ajdovščina):
ápaški1 -a -o prid. apaška občina (< Apače)
apáški2 -a -o prid. apaški poglavar; apaška meja (< Apači) ájdovski -a -o prid. ajdovska deklica (< ajd, < Ajdovščina)
Razlagalno-ponazarjalnemu delu sledijo eksplicitna slovarska napotila, ki jih uvaja vodilka prim. (primerjaj). Z njo povezujemo naslednje slovarske iztočnice, npr.:
▷ kratice in zloženke s kratično prvo sestavino (ABS – ABS-zavore);
▷ različno pisane priredne zloženke (afriško-azijski – afroazijski);
▷ kratice in iz njih nastale poimenovalne enote (ADAC – Adac);
▷ kratice in okrajšave ter njihove razvezave (AI – Amnesty International; angl.-slov.
– angleško-slovenski);
▷ lastna imena in njihove skrajšane različice (Bajkalsko jezero – Bajkal; Krajnska čbelica – Čbelica);
▷ merske enote in merske simbole (A – amper);
▷ blagovne znamke in iz njih nastala občnoimenska poimenovanja (Apaurin – apavrin);
▷ zemljepisna imena na -sko in -ško srednjega spola z varianto v ženskem spolu (Češko – Češka).
V specializiranem pravopisnem slovarju ni stilističnih napotkov in zato tudi ne stilnih, zvr- stnih in čustvenostnih oznak. Normativnost v slovarju je nakazana:
▷ z razmerjem med variantami, kjer si bomo prizadevali za poenotenje norme in ločevanje med enakovrednimi in neenakovrednimi dvojnicami v knjižnem jeziku, in sicer z ozna- kami in, tudi in gl. (glej),26
▷ z ležečim tiskom, s katerim v slovarskem sestavku usmerjamo k ustreznejši in v rabi že uveljavljeni možnosti pisanja nekaterih zloženk27 (aperitivbar – aperitivni bar; ABS-zavore – zavore ABS) oz. opozarjamo na že uveljavljeno domačo sopomenko ob prevzeti besedi (broker – borzni, podjetniški zavarovalniški posrednik; airbag – zračna blazina); slednje so zapisane v običajnem oklepaju.28
26 Podrobneje o prirednih oznakah in razmerju med vezalnimi (in, ali), dopolnjevalnimi (tudi, poleg) in pojasnjevalnimi (nekateri, dobesedno, sicer …) pri H. Dobrovoljc, Praktični vidiki normiranja v slovarjih, Jezikoslovni zapiski, 1999.
27 Taka rešitev je napovedana že v pravilih (§ 418): namesto mesoizdelki bolje mesni izdelki.
28 Podrobneje ponazarjamo tipografsko nakazano normativnost ob konkretnih zgledih v poglavju Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju, v razdelku 3.1 Prevzemanje občnih poimenovanj.