PREVZEMANJE LASTNIH IMEN

Prevzeta lastna imena obravnavamo glede na to, ali so imena bitij, zemljepisna ali stvarna imena, pa tudi glede na tip prečrkovanja, ki je odvisen od tega, ali imena prihajajo iz latinič- nih ali nelatiničnih (ali ideografskih) pisav. Aktualna pravopisna pravila se pri prečrkovanju sklicujejo na navodila za prečrkovanje, ki jih je mogoče najti v poglavju »Preglednice« (§ 1071), za uporabnika pa je bistven tudi podatek o tem, da so posebnosti pri pregibanju in pri besedo- tvorju prevzetih imen obravnavane v poglavjih o oblikoslovju in besedotvorju.

Pri imenih bitij, kjer se večinoma ohranja izvirni zapis, raba ne odpira novih dilem. Odprta vprašanja so povezana s pisanjem tujih vladarskih imen in imen plemiških rodovin ter preva- janjem imen znanih zgodovinskih osebnosti.

Pri zemljepisnih imenih je treba opozoriti na upoštevanje mednarodnih določil, ki jih pred- stavlja Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS, in imena kategorizirati v skladu z uveljavljenimi standardi. Splošna dikcija glede podomačevanja zemljepisnih imen (§

182) mora upoštevati delitev na enobesedna in večbesedna imena, npr.: »Enobesedna zemljepi- sna lastna imena – z izjemo imen držav, celin, oceanov, gorovij, nekaterih bolj znanih otokov, jezer, gora, krajev in stavb – večinoma ohranjajo izvirno podobo. Lastnoimenske sestavine večbesednih zemljepisnih imen prilagajamo pravilom slovenskega jezika, občnoimenske sestavine pa prevajamo.«

Pri stvarnih imenih, ki so najbolj spremenljiva, pa je predlogov za spremembe več. Jasneje je treba oblikovati že splošno dikcijo pravila (§ 212) in jo glede na dejansko stanje pri podoma- čevanju posodobiti, saj v pravilih do sedaj ni bilo izrecno določeno, katere kategorije stvarnih 49 Odredba o merskih enotah, Uradni list RS, št. 109/2009 z dne 28. 12. 2009; URL: http://www.uradni-

list.si/1/objava.jsp?urlid=2009109&stevilka=4937.

imen prevajamo in katere puščamo nespremenjene, temveč je bilo določeno, da stvarna lastna imena prevajamo »po potrebi«. Glede na posodobljeno in dopolnjeno klasifikacijo slovenskih stvarnih imen je zdaj mogoče uporabnika bolj sistematično poučiti tudi o podomačevanju stvarnih imen po kategorijah, in sicer: katera imena podomačujemo; katera imena puščamo nepodomačena; katera imena prevajamo vedno in katera le po potrebi; pri katerih imenih raba še omahuje in jih podomačujemo le v posameznih primerih.

Imena vladarskih (in nekaterih plemiških) rodovin

Pravopisno pravilo (§ 168), ki določa pisanje imen vladarskih (in nekaterih plemiških) rodo- vin, je – z ozirom na uveljavljeno rabo v besedilih različnih zvrsti – treba spremeniti, saj moramo pri posameznih imenih dopustiti tudi izvirni zapis. Pisno se namreč podomaču- jejo imena večine vladarskih in plemiških rodbin (Burboni, Habsburžani), nekatere ohranjajo izvirni zapis (Attemsi, Chigiji), pri drugih pa so v rabi dvojnice (Waležani in Valižani ozi- roma Waleški in Valižanski). Uporabniku bo dobrodošlo tudi opozorilo, da je treba razliko- vati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rod- bine, ki so bodisi v samostalniški bodisi v pridevniški obliki, včasih pa je mogoče tvoriti obe (Habsburžani, Habsburški).

Priimek rodbine Ime pripadnika/pripadnikov Samostalniško Pridevniško

Andechs – Andeški

Angoulême Angulemi Angulemski

Auersperg Auerspergi Auersperški

Habsburg Habsburžani Habsburški

Preglednica: Pisanje imen vladarskih in plemiških rodovin

Prevedena imena bitij

Pri prevzemanju osebnih imen oziroma imen bitij opozarjamo na posebnost oziroma na tista imena – navadno znanih zgodovinskih osebnosti –, ki imajo prvotno občnoimenski prilastek razvit v stalni pridevek k lastnemu imenu. Take dele imen navadno prevajamo, npr.: Ivan Brez dežele (ang. John Lackland), Karel Veliki (fra. Charlemagne), Pipin Mali (fra. Pépin le Bref), Rihard I. Levjesrčni (ang. Richard Lion-Hearted).

Druga posebnost pri prevzemanju tujih imen, zlasti imen zgodovinskih osebnosti, kjer ob osebnem imenu nastopa v vlogi stalnega pridevka predložna zveza s predlogom iz in zemlje- pisnim lastnim imenom, ki določa krajevno pripadnost, izvor in mesto delovanja neke osebe, je zapisovanje teh imen z nepredložno dvojnico, tj. s posamostaljenim pridevnikom: Gvido iz Arezza ali Gvido Areški (lat. Guido Aretinus), Anton Padovanski (ital. Sant'Antonio di Padova,

Santo António de Lisboa). V pravilo, ki obravnava prevedena imena (§ 181), bi bilo treba vklju- čiti tudi tako ponazorjene zglede.

Kategorizacija zemljepisnih imen

Pri razvrščanju zemljepisnih imen po omenjenih kategorijah je priporočljivo upoštevati pre- dloge Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen (v nadaljevanju: KZSI), ki deluje kot stalno delovno telo Vlade Republike Slovenije in katere naloga je usmerjanje in usklajevanje dela ter reševanje problematike na področju standardizacije zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji. Namen standardizacije zemljepisnih imen je določitev pisne oblike in poenotenje uporabe domačih in tujih zemljepisnih imen v skladu s sprejetimi resolucijami in priporočili izvedenske skupine za standardizacijo zemljepisnih imen pri Združenih narodih (UNGEGN:

United Nations Group of Experts on Geographical Names) in v območni skupini za vzhodno, srednjo in jugovzhodno Evropo. KSZI je izdelala Seznam tujih zemljepisnih imen v sloven- skem jeziku (2001), ki je spletno dostopen⁵⁰ in v katerem so imena tujih zemljepisnih danosti razvrščena glede na svojo podobo oziroma stopnjo ter način prilagojenosti:

1. slovensko ime, npr. Gradec za Graz,

2. prevedeno ime, npr. Antili za Antillas/Antilles; Nova Zelandija za New Zealand,

3. prevedeno kolonialno ime, tj. imena, prevedena iz jezikov nekdanjih kolonialnih velesil, ob katerih se uporabljajo tudi tradicionalni domačinski jeziki, npr. Albertov Nil za Albert Nile, Obala popra za Grain Coast,

4. prirejeno ali delno prevedeno ime, npr. Aralsko jezero za Aral'skoe more, Orinoko za Río Orinoco),

5. podomačeno ime (imena z opuščenimi posebnimi in diaktričnimi črkovnimi znamenji in posledično prilagojenim zapisom), npr. Bagdad za Baghdād/Baġdād, Loara za Loire, 6. delno podomačeno ime, npr. Beludžistan za Baluchistān, Gvineja Bissau za Guiné-Bissau, 7. minimalno podomačeno ime, npr. Bogota za Bogotá,

8. podomačeno kolonialno ime, prevzeto ali podomačeno ime iz preteklosti ali ime enega od slovanskih jezikov, npr. Aljaska za Alaska, Kišinjov za Chişinău/Kišinev,

9. prevzeto ali podomačeno ime ene od večjezičnih oblik imena, npr. Amur za Amur/Heilong Jiang, Cape Town za Cape Town/Kaapstad,

10. prevzeto kolonialno ime ali ime v jeziku velike sosednje države, npr. Borneo za Kalimantan, Ganges za Ganga/Ganges,

11. sestavljeno ime, pri katerem je levi del obče, desni pa lastno ime, npr. globel Vitjaz za Vityaz Depth, gora Nashville za Nashville Seamount,

12. umetno ime, npr. Amazonsko nižavje za Selvas, Moskovska kotlina za Meščëra, Vzhodne Alpe za Ost Alpen/Alpi Orientali.

50 Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku, 2001; URL: http://www.gu.gov.si/fileadmin/

gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf

V nadaljevanju sta podana še dva seznama, in sicer Seznam tujih zemljepisnih imen v slo- venskem jeziku, katerih raba je nujna (npr. Kenija za Kenya, Furlanija za Friuli, Kairo za Al Qāhirah/Al-Qāhira) in Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku, katerih raba je priporočljiva (npr. Armenija za Ermenistan, Bajkonur za Bajkonyr/Bajkonur, Misisipi za Mississippi). Za določanje zapisa zemljepisnih imen, na katerega se uporabniki lahko sklicu- jejo in zapise uporabljajo v javni rabi, je posvetovanje z obema seznamoma potrebno in nujno, zato morajo biti pravopisna pravila in slovar usklajena z določili KZSI, pri čemer je treba tudi ta določila ob morebitnih dvomnih vprašanjih pretehtati.

Poleg naštetih kategorij podomačenih imen člani KSZI⁵¹ opozarjajo, da je treba vklju- čiti v seznam v SP 2001 (§ 184–190) tudi kategorijo »puščave«, na primer Sahara, Atakama, Karakum.

Slovenska zemljepisna imena namesto neslovenskih

Pravopisno pravilo (§ 191), ki govori o rabi slovenskih imen namesto neslovenskih, eksplicitno ne določa okoliščin te rabe, čeprav se pravopis očitno posredno sklicuje na Zakon o javni rabi slovenščine, ki v svojem 23. členu določa naslednje:

»V novinarskih, oglaševalskih in poslovnih besedilih, ki omenjajo kraje in druge zemlje- pisne danosti z območij sosednjih držav, kjer avtohtono prebiva slovenska narodna manj- šina, je obvezna slovenska ali dvojezična raba krajevnih in drugih zemljepisnih lastnih imen.«

Slovenska imena, ki jih uporabljamo ob tujih ali namesto tujih, je treba torej razdeliti glede na okoliščine rabe:

1. Slovenska zemljepisna imena na narodnostno mešanih ozemljih uporabljamo enakovre-