187 Varstvo Spomenikov, 42 – poročila del sgraffita in rekonstruiran manjkajoči del. Na
drugih stenah zakristije rekonstrukcija ni bila na- rejena, saj zidarji niso pripravili ustreznega dvoslo- jnega ometa. Na območju pristojnosti območne enote Celje je to po zaslugi restavratorja Andreja Šebalja prvi primer, ko so originalni fasadni ometi s poslikavo ohranjeni v tolikšnem obsegu.
Bogdan Badovinac
225EŠD: 4251 Naselje:Vojnik Občina: Vojnik
Ime: Vojnik – staro trško jedro
Naslov: parc. št. 329 in 330 k.o. Vojnik trg Področje: A
Obdobje: srednji vek, novi vek Vrsta dela: 1, 6
Na območju Vojnik–Tuš, na parc. št. 329 in 330 k.o. Vojnik trg, je ekipa ZVKDS, OE Celje, pred izgradnjo poslovno-stanovanjskega kompleksa TUŠ – Vojnik izvedla predhodne arheološke ra- ziskave. Predel predstavlja večjo odprto površino (15.000 m2) v vplivnem območju naselbinskega kulturnega spomenika Vojnik – staro trško je- dro (EŠD 4251), kjer je bil izveden ekstenzivni podpovršinski terenski pregled, z mrežo testnih jarkov (TJ) v velikosti 1 x 1 m.
Celotno raziskovano območje je bila travniška površina na vzhodnem delu poplavne rav- nine reke Hudinje. Obravnavano območje je geomorfološko, vegetacijsko in poselitveno enot- no. Pedološka podlaga na celotnem območju trase so rečne naplavine – izmenjujoče mivka ali rečni prod, med katerimi se pojavljajo tudi sedimentne kamnine, in sicer belosivi apnenec, peščenjaki.
Pod travniško rušo je ležala plast ornice, ki smo ji z manjšimi odstopanji v barvi in sestavi lahko sledili v vseh testnih jarkih. Pod njo je bila plast peščene ali meljaste ilovice, ki je v nekaterih TJ vsebovala precej grobih sestavin, nekaj fragmen- tov oglja in ožgane gline. Glavnina vseh najdb je bila v ornici in plasti pod njo. Spodaj ležeče plasti so imele močan naplavinski značaj – ponekod je bila to plast fine mivke, drugod plast peska z večjimi prodniki. V teh spodnjih plasteh so bile najdbe redke, vendar ne izključene (na primer TJ 16 – dva fragmenta srednjeveške keramike v plasti SE 03 na globini 1,20 m). Zaradi velike globine aluvialnih nanosov (nad 1,30 m) s testnimi jarki nismo dosegli geološke osnove.
Odlomki keramike in gradbenega materiala se po- javljajo na celotnem območju precej enakomerno.
Sedanji travnik je bil nekoč njivska površina, zato rezultat na tem prostoru ne preseneča. Tovrstne najdbe lahko na eni strani razumemo kot po- sledico starih tehnik izboljšave obdelovalne zem- lje (gnojenje) ali kot smetenje pokrajine, na kar kažejo tudi odlomki železa in recentnega stekla na istih površinah, na drugi pa so tudi močan in- dic, da gre na tem mestu za sledi srednjeveškega arheološkega najdišča in da so bile najdbe na ta prostor prinesene z aluvialnimi in koluvialnimi nanosi. V bližini obravnavanega območja je namreč srednjeveška graščina Tabor.
Maja Bricelj, Danijela Brišnik
226EŠD: 4940 Naselje: Vojsko Občina: Idrija
Ime: Vojsko pri Idriji – partizansko grobišče Vojščica
Področje dela: Z
Obdobje: druga svetovna vojna Vrsta dela: 4, 7
Grobišče Vojščica je urejeno ob robu gozda, na jasi nad strmim pobočjem, ki se spušča v dolino Kanomljice. Na gorbišču so pokopani padli borci IX. korpusa. Arhitekt Savin Sever je na gozdni jasi postavil kamnite nagrobnike različnih velikosti in grobišče obdal z nizkim zidom. Zunaj ograjenega prostora je postavljen kamnit steber s posvetilnim napisom.
Ekstramne vremenske razmere so poškodovale kamnite nagrobnike. Zob časa je načel tudi obod- ni zid. Zbledeli so napisi na nagrobnikih.
Nagrobni kamni so bili restavrirani, napisi pa ob- novljeni. Zid je bil na poškodovanih mestih po- pravljen po vzoru obstoječega.
Dela je vodil arhitekt Dimitrij Omersa iz Minis- trstva za delo, družino in socialne zadeve.
Ernesta Drole
227EŠD: 1882 Naselje: Volčji Potok Občina: Kamnik
Ime: Volčji Potok – cerkev sv. Ožbolta Področje: UA
Obdobje: srednji vek Vrsta dela: 7
Cerkev sv. Ožbolta je enoladijska cerkev, ki je najverjetneje nastala v obdobju poznega sred-
188
Varstvo Spomenikov, 42 – poročila
njega veka. Ob kasnejših prenovah je izgubila srednjeveški značaj. Ohranil se je samo tloris srednjeveške predhodnice. Zvonik je vključen v maso zahodne fasade. Ladja je banjasto obokana.
Prezbiterij je poligonalno zaključen in obokan s sosvodnicami. Tudi zakristija na severu je poligo- nalno oblikovana in obokana. Na vrhu slavoloka je sklepni kamen, ki je okrašen z rozeto. Na ve- likem lesenem oltarju iz 18. stoletja je oljna slika sv. Ožbolta, ki naj bi nastala v krogu L. Layerja.
Prav tako se Layerjevi delavnici pripisujeta sliki na obeh stranskih oltarjih (sv. Job, sv. Volbenk). Dru- ga oprema je predvsem iz 19. stoletja. Bandero je poslikal Matija Koželj leta 1900.
V letu 2005 se je začela celostna prenova cerkve, ki še vedno traja. V juniju 2005 je bila sanirana strešna konstrukcija in zamenjana strešna kritina.
Na zvoniku je bila odstranjena stara pločevinasta streha in zamenjana z novo bakreno. Oblika strehe na zvoniku je bila ohranjena. V juniju 2005 so se začela tudi sondiranja zunanje fasade. Sondiranje zvonika je pokazalo, da je bil večkrat prebeljen.
Zvonik je zidan iz kamna. Na podlagi sondiranja so se našli fragmenti predvidoma originalnega ometa, vendar ni bilo zaslediti nobene dekora- tivne poslikave. Najstarejša odkrita je bila baročna faza v zlati oker barvi v kombinaciji z belimi ob- robami in medetažnimi pasovi. Glede na najdbe na fasadi ladje smo se odločili, da podobo zvonika prilagodimo poslikavi ladje. Na podlagi najdenih fragmentov smo se odločili za kombinacijo belega zvonika z grafitno sivimi okenskimi in vratnimi okvirji.
Na zahodni fasadi ladje je bila nad vhodnim portalom z letnico 1843 in pod pločevinastim nadstreškom najdena gotska freska. Nad fresko se je ohranil tudi gotski omet vse do strešnega simp- sa. Freska prikazuje Marijo s plaščem in Jezusa s Svetim duhom poleg nje. Freska je delno nak- ljuvana in poškodovana. Srednjeveški omet nad njo se bo ohranil in prezentiral. Na južni fasadi so bile okoli oken najdene grafitno sive obrobe.
Nad levim oknom sta bila najdena letnica 1721 in IHS, nad desnim oknom pa sta bila najdena dva monograma MRA HSI. Levo od oken je bila najdena poslikava v velikosti 2 x 3 m, ki prika- zuje sv. Krištofa. Poslikava je precej poškodovana.
Omet na južni fasadi ladje se bo v celoti ohranil.
Prav tako se bo ohranila in restavrirala vsa posli- kava okoli oken. Freska sv. Krištofa bo restavrirana in prezentirana, kolikor je je še ohranjeno.
Sondiranja na fasadi prezbiterija niso pokazala nobene sekundarno zazidane okenske odprtine, čeprav bi ju lahko pričakovali na vzhodni in sever- ni steni. Poslikava šivanih vogalov ni bila odkrita.
Sonde so pokazale zelo lepo klesane kamnite vo- gale iz svetlega peščenca. Prezbiterij se bo v letu 2006 pobelil v enotnem belem barvnem tonu.
Kamniti okenski okvirji se bodo očistili, restavri- rali in prezentirali. Na severni fasadi ni bila najde- na nobena dekorativna poslikava okoli oken. Ker je bila fasada v resnično slabem stanju, jo je bilo treba v celoti odbiti. V letu 2006 bo izveden nov ročno zglajen omet.
V letu 2006 se bo obnova fasade nadaljevala, začele pa se bodo tudi raziskave v notranjščini cerkve. V letu 2006 bo predvidoma restavrirana freska Marija s plaščem, ki jo bo mogoče šele po restavraciji in podrobnejši odstranitvi sekundar- nega beleža, s katerim je bila prekrita, ikonograf- sko analizirati.
Maja Avguštin
228EŠD: 844 Naselje: Vrhnika Občina: Vrhnika
Ime: Vrhnika – arheološko območje Trško jedro Naslov: Ljubljanska cesta 9
Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje (1. stoletje pr. n. š.–4.
stoletje n. š.) Vrsta dela: 6, 7
Zaščitna arheološka izkopavanja so od 7. 7. do 1.
10. 2005 potekala na območju: Ljubljanska cesta 9, Kočevarjev vrt, parc. št. 2532/1-3 k.o. Vrhnika.
Raziskanih je bilo 2357 m2. Zgornje nearheloške plasti so bile odstranjene strojno (10–40 cm). Sle- dilo je ročno izkopavanje in dokumentiranje po standardnih arheoloških metodah.
Terenska dela je večinoma financiral naročnik Do- lenjgrad, d. d., delno pa sta stroške pokrila tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, ter Inštitut za arheologijo Znanst- venoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Izvajalec raziskave je bilo podjetje Tica Sistem, d.
o. o., iz Brezovice pri Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU. Vodja iz- kopavanj je bila dr. Jana Horvat ob pomoči treh univ. dipl. arheologov: mag. Benjamina Štularja, Tine Žerjal in Pavle Peterle Udovič.
Območje ob Ljubljanski cesti na Vrhniki je bilo že dolgo znano kot arheološko najdišče. Gre za del zgodnjeantičnega vikusa Nauportus na levem bregu Ljubljanice, neposredno ob rimski cesti in v bližini pristanišča. Najstarejše jedro rimske nasel- bine (utrdba s forumom, skladišči in svetišči) se je
