Kambič pripravila kulturnovarstvene pogoje za obnovo fasade in strehe. Obnova se je začela julija 2006 in bila končana septembra. Fasado so najprej očistili, nato so odstranili dekorativni omet in posamezne poškodovane elemente lizen ter jih naredili na novo. Restavratorka je naredila barvno študijo, na podlagi katere so bili izbrani testni vzorci barv za končno pleskanje. Obnovljeno je bilo stavbo pohištvo in v celoti je bila zamenjana strešna kritina. Zidarska dela je izvajalo podjetje Rima, d. o. o., Ljubljana, restavratorska dela pa Dušan Tomšič in Andrej Zakrajšek.
Sabina Ravnikar
100 EŠD: 328
Naselje: Ljubljana
Občina: Mestna občina Ljubljana Ime: Ljubljana - hiša Slovenska cesta 14 (Sumi)
Naslov: Slovenska cesta 14 Področje: UA
Obdobje: prva četrtina 20. stoletja, 1905-1906 V letu 2005 je bila pripravljen konservatorski program za območje Sumi, nosilka naloge je bila Marija Režek Kambič. Stavbi Slovenska cesta 14 in 16 sta bili predvideni za rušenje, zato se je pred
Detajl Šumijeve hiše (foto: G. Moder)
rušenjem naredil arhitekturni posnetek objektov Slovenska cesta 14 in 16 ter inventarizacija opreme in arhitekture. V konservatorskem programu je bilo predvideno, da se oblikuje strokovna skupina (v sestavi ZVKDS, OE Ljubljana: Sabina Ravnikar; Narodni muzej: Maja Lozar Štamcar, Mateja Kos; Mestni muzej: Gregor Moder, Metka Simončič), ki naj ovrednoti posamezne kose inventarja in pripravi seznam za prevzem. Pri rušenju objekta Slovenska cesta 14 je bil dostop do glavnega stanovanja onemogočen vse do začetka rušenja. Zato se je interier stanovanja evidentiral tik pred rušenjem. V stanovanju, ki je bilo pred vojno v lasti zadnjega lastnika tovarne Sumi, Rada Hribarja, je bila ohranjena originalna oprema iz leta 1926, ko so objekt nadzidali in stanovanje opremili. Ohranjena je bila skoraj v celoti prvotna oprema, vključno s stavbnim pohištvom in vso drugo pripadajočo opremo.
Od najzanimivejših delov inventarja naj omenim glavni salon s kaminom in opremo kopalnice.
Vzdolž vseh treh sten glavnega salona je bil lesen kasetiran stenski opaž iz hrastovega lesa, barvanega v temni barvi. Prostor so osvetljevale tri kovane stenske svetilke aplike. Po tleh salona je bil hrastov parket, položen na ribjo kost, vezan na utor in pero. Glavni vhod, stopnice z ganka v glavni salon in okenske odprtine so bili izdelani iz naravnega kamna, lesnobrdčana.
Stena proti odprtemu ganku na dvoriščno stran je odprta z obokom, ki je v celoti dekoriran s štukom z motivi akanta. Od opreme glavnega salona je izstopal kamin. Kamin členita dva tordirana stranska stebra s kapitelom, venec z izklesanim akantom, levje glave in grb (s križno predeljenim
Detajl kamina iz Šumijeve hiše (foto: G. Moder)
poljem in soncem z obrazom in žarki), soroden grbu Kopra po vzoru grba podesta Capella s konca
16. stoletja na zahodni strani koprske Lože.
V kopalnici so bile keramične ploščice velikih dimenzij, značilnih za čas dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja, izdelane iz šamotne žgane gline z glazuro. Pod zgornjim robom spodnje vrste ploščic je vrezan pas geometrijskega ornamenta.
Ta skupaj z živo oranžno barvo ploščice dodatno uvršča v slog art deco, in sicer v krog vplivov kubizma. V stene so med omenjenimi ploščicami vzidani še figuralni reliefi po zgledu italijanske renesančne keramike. Glede na sočasne vzore jih lahko uvrščamo v krog dunajskih tovarn keramike, ki so bile specializirane za izdelavo arhitekturnega okrasja. Na to opozarjajo visoka kvaliteta, precizno modeliranje in mehka barvna skala. V isti čas sodi tudi umivalnik za dve osebi z vso dodatno premo (stojalo za milo, podstavka za toaletne pripomočke in držali za brisače). Redkost kompozicije sta obe nogi, na katerih umivalnik stoji, saj sta tako kot lavabo izdelani iz porcelana, oblikovanega v kalupu in glaziranega. Banja je bila vzidana.
Večino opreme, kot so kamniti arhitekturni členi, lesen opaž, reliefne keramične ploščice in odlitke štukatur, smo ohranili, žal pa nam to ni uspelo pri kaminu in opremi kopalnice. Celotna oprema je bila strokovno in pod nadzorom demontirana in deponirana v skladišče investitorja.
Sabina Ravnikar
101 EŠD: 18672 Naselje: Ljubljana
Občina: Mestna občina Ljubljana Ime: Ljubljana - hiša Tavčarjeva cesta 1 Naslov: Tavčarjeva cesta 1
Področje: UA
Obdobje: prva četrtina 20. stoletja, 1905-1906 Poslovno-stanovanjsko stavbo je zgradilo stavbno podjetje F. Supančič in R. Smielowsky v letih 1905 in 1906. Monumentalna trinadstropna stavba oblikuje vogal Tavčarjeve in Slovenske ceste. V tlorisu je zasnovana kot tipična najemniškostanovanjska stavba. V vsakem nadstropju sta dve stanovanjski enoti. V notranjščini je zanimivo oblikovano dvoramno stopnišče elipsastega tlorisa. Neohistorična fasada je obdelana v plitvi rustiki v pritličju in prvem nadstropju, zgornja nadstropja so grobo ometana. Horizontalno je fasada poudarjena z delilnim zidcem med pritličjem in nadstropjem,
zgornja tri nadstropja so povezana vertikalno s plitvimi pilastri v gladkem ometu s stiliziranimi kapiteli, ki nosijo arhitrav, prav tako obdelan v gladkem ometu. Fasado členi arhitektonski in kiparski okras. Balkoni, obdani z balustradnimi ograjami, izstopajo iz posnete vogalne fasade.
Polkrožni balkoni poudarjajo centralni osi obeh uličnih traktov. Okna krasijo podokenske plošče in plastično poudarjeni nadstreški valovitih oblik v prvem nadstropju. V drugem nadstropju je dekoracija nad okni trikotno zalomljena, v osrednjem polju so medalj oni s cvetličnimi venci v štuku. V tretjem nadstropju so arhitekturni členi nad okni ravno zaključeni.
Fasada objekta je bila močno poškodovana.
Na posameznih mestih je fini omet odstopal od podlage. Stukature so bile v boljšem stanju in jih je bilo treba le očistiti ter domodelirati manjkajoče elemente. Vidne so bile poškodbe vlage in nečistoč. Pritličje je bilo že v šestdesetih in sedemdesetih letih predelano. Prvotno stavbno pohištvo je bilo odstranjeno, rustika pritličja je bila ometana s cementnim obrizgom, ki ga je bilo treba odstraniti. Najbolj so bili poškodovani betonski balkoni, ki so bili v zadnjem času zaščiteni z varovalnimi odri.
Celotna obnova je potekala v okviru projekta Ljubljana, moje mesto, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana za revitalizacijo mestnega jedra. V letu 2004 je konservatorka ZVKDS, OE Ljubljana, Tatjana Adamič pripravila kulturnovarstvene pogoje za sanacijo fasade. Prenova fasade se je začela v oktobru 2006 in je bila končana konec decembra.
Ob postavitvi gradbenih odrov in čiščenju fasade se je pokazalo izredno slabo stanje balkonov. Na vseh balkonih je bila nosilna armatura močno
Poslovno-stanovanjska stavba (foto: S. Ravnikar)
