39 Varstvo Spomenikov, 44 – poročila Ljubljana, pred kakršnim koli posegom v prostor
na tem delu zahteval izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj.
Barbara Nadbath, Matej Draksler
28EŠD: 13356 Naselje: Cirkovce Občina: Kidričevo
Ime: Cirkovce – prazgodovinska naselbina Naslov: vzporedni plinovod Kidričevo–Rogatec Področje: A
Obdobje: bronasta doba
Poročilo podaja rezultate zavarovalnega arheološkega izkopavanja, ki je potekalo med 28. novembrom in 13. decembrom 2007, pred izgradnjo vzporednega plinovoda Kidričevo–Ro- gatec, med Kompresorsko postajo Kidričevo in železniško progo Pragersko–Ptuj, na delih zemljišč s parc. št. 37/1, 32, 31, 26/2, 25/1, 20/3, 19/3, 18, 15, 12, 9, 6, 3, vse k. o. Dragonja vas; 39, 40, 48, 49, 56/1, 56/2, 61, 62/1, 62/2, 62/3, 62/4, 62/5, 69, 70/1, 70/2, 75/1, 75/2, 77 in 78/1, vse k. o. Mihovce. Zemljišča imajo zaznavno valo- vito površino, ki je odraz razgibane geološke os- nove prodnatih grebenov, med katerimi se je kot poplavni sediment odlagal pesek. Območje pred- stavljajo intenzivno kmetijsko obdelovalne njivske površine. Na podlagi stratigrafskih podatkov arheoloških struktur (skupno evidentiranih 236 stratigrafskih enot) in medsebojnih odnosov ter drobnega arheološkega gradiva podajamo prelimi- narno interpretacijo najdišča v treh glavnih fazah.
I. faza: v prvi, najstarejši fazi imamo opravka z geološkimi procesi, ki so potekali pred prvimi ak- tivnostmi ljudi na območju arheološkega najdišča Cirkovce. Geološko osnovo predstavlja plast rjavega peščenega proda (SE 005), ki ga je reka Drava odložila v končnih stadijih pleistocena.
Prostore med prodnatimi grebeni je zapolnila, kot posledica aluvialnih, holocenskih procesov, plast rumenorjavega melja (SE 006), kjer so se formi- rala tla, kot kažejo raziskave, ugodna za postavitev prvih človeških bivališč.
II. faza: predstavlja najstarejše sledove človekove poselitve na raziskovanem delu najdišča. Ozek, le od 8 do 10 metrov širok in približno 700 metrov dolg pas raziskovanega izkopnega polja nam je lah- ko podal le parcealno podobo človekovega bivanja in delovanja na tem območju, dejansko pa gre za presek skozi naselbino. V arheološkem zapisu se je ohranilo sedem naselbinskih objektov stojkaste
gradnje v velikosti od 4,6 x 1,4 m do 7,6 x 6,2 m;
objekti so bivalne in gospodarske narave. Znotraj objekta 1 smo detektirali plast steptanega glinen- ega melja, ki verjetno predstavlja ostanek hodne površine v objektu, v objektu 7, ki ga je delno že uničil izkop prve plinovodne trase v sedemdesetih letih 20. stoletja, pa sled ognjišča. Ostanki ognjišča ali kurišča so se pokazali tudi v južnem delu iz- kopnega polja, kjer pa je šlo verjetno za samosto- jen ognjiščni prostor na prostem. Znotraj objek- tov ali ob njih se pojavljajo večje jame in vzdolžni vkopi, ki jih gre razlagati kot drenažne jarke.
Drobno materialno arheološko gradivo predstav- ljajo predvsem odlomki keramičnega posodja, najdeni razpršeni znotraj vsega izkopnega oziroma raziskovanega prostora, vendar z opaženo koncen- tracijo na prostoru naselbinskih objektov. Med močno fragmentiranimi odlomki posod, žganih v sivočrnih in sivorjavih odtenkih, izstopata dva osnovna tipa loncev (s tankim, rahlo izvihanim ustjem in z odebeljenim rahlo izvihanim ustjem) ter dva tipa skled (z rahlo odebeljenim izvihanim ter ravno odrezanim ustjem in z enostavnim uvi- hanim ustjem). Drobno materialno gradivo datira ta del naselbine v mlajši odsek bronaste dobe.
III. faza: po opustitvi bronastodobne naselbine je bil prostor prepuščen procesom narave. Na pod- lagi odlomkov lončenine, najdenih v preoranih zemeljskih plasteh, je mogoče sklepati, da je bil prostor ponovno uporabljen, in sicer kot kmetijs- ka obdelovalna površina od starejšega novega veka naprej. V mlajši novoveški čas datirajo tudi izkopi manjših gramoznic, ugotovljenih v severnem delu izkopišča, in pa sledovi starejše parcelacije v smeri zahod–vzhod. Današnja parcelacija poteka v smeri sever–jug, kar je posledica nacionalizacije, koma- sacije in denacionalizacije v zadnjih desetletjih.
Arheološke raziskave je po naročilu investitorja Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana, izvajala arheološka ekipa ZVKDS, OE Maribor, Izpostava Ptuj, pod vodstvom Marije Lubšina - Tušek, univ dipl. arheologinje, višje konservatorke. V ekipi so sodelovali univ. dipl. arheolog Andrej Magdič;
dokumentalisti, tehniki: Vesna Bandelj, Nataša Svenšek, Duško Belić, Danilo Cvetko, Dejan Kovačič ter delavci študenti s ptujskega območja.
Videosnemanje raziskav je opravil Miran Harb, geodetske storitve podjetje Merilo, d. o. o., Ptuj, strojna dela Srečko Vrbnjak, s. p., Ptuj, dvige z balonom za izdelavo fotodokumentacije iz zra- ka pa Branko Ambrožič, Balonarski klub Ptuj.
Arheološki najdiščni arhiv je do končne strokovne obdelave v depoju ZVKDS, OE Maribor, Iz- postava na Ptuju.
Marija Lubšina - Tušek
40
Varstvo Spomenikov, 44 – poročila
Cirkovce. Ostaline objekta 5 (v ospredju) in objekta 6 gospodarske narave (v ozadju) iz bronaste doba (kv. 53, 54). Arheološko zavarovalno izkopavanje v letu 2007 v območju arheološkega najdišča prazgodovinske naselbine, pred izgradnjo vzpored- nega plinovoda M1/1 Kidričevo–Rogatec. Iz fototeke: ZVKDS, OE Maribor, Izpostava Ptuj
41 Varstvo Spomenikov, 44 – poročila 29EŠD: 20280, 27679
Naselje: Črnomelj, Svibnik Občina: Črnomelj
Ime: Črnomelj – arheološko najdišče Čardak, Črnomelj – arheološko najdišče Svibnik Področje: A
Obdobje: bronasta doba, železna doba, rimsko obdobje, srednji vek
Na trasi Obvoznice Črnomelj (zahodni krak), II.
in III. etapa – cesta R1 - 216/1178 od km 1 + 420,00 do km 2 + 460 s krožiščem K4, cesta S od km 0,00 do km 0 + 280,00 in cesta R od km 0 + 0,00 do km 0 + 240,00 ter na predvidenih trasah prestavitve obstoječe infrastrukture, smo na podlagi ekstenzivnega terenskega pregleda (P. Mason, M. Murko, P. Predan, Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu na trasi Ob- voznice Črnomej (zahodni krak), II. in III. etapa – cesta R1-216/1178 od km 1 + 420,00 do km 2 + 460 s krožiščem K4, cesta S od km 0,00 do km 0 + 280,00 in cesta R od km 0 + 0,00 do km 0 + 240,00, december 2006) izvedli vred- notenje s strojnimi testnimi jarki, da bi preverili arheološke plasti ter strukture. Arheološko vred- notenje je potekalo od 23. 5. do 20. 6. 2007 pod vodstvom Mihe Murka, univ. dipl. arheologa, in strokovnim nadzorom dr. Philipa Masona, univ.
dipl. arheologa.
Izkopali smo 12 strojnih testnih jarkov (v dolžini vsak po 50 m, izjema je le TJ 9 s 70 m), in sicer med profiloma P108 in P118, med profiloma P80 in P98, med profiloma R2 in R13 in med profiloma S7 in S10.
Trasa poteka na zahodnem delu Črnomlja, ju- gozahodno od Kočevskega okljuka, južno od Svibenskega okljuka na desnem bregu reke Dobličice in severovzhodno od tovarne Belsad, na širšem območju nekdanjega železniškega nasipa in vseka, na območju ledine Svibniki.
Območje geološko označujejo skrilavci, kon- glomerati, kvarcitni peski in gline, po večjem delu je poraščeno s travniki, pojavljajo pa se tudi posamezne obdelovalne površine. Celoten pros- tor je raven z depresijami, ki so nastale kot po- sledica geoloških dejavnosti v preteklosti (kraški pojavi, kot so vrtače in doli). Geološka osnova se je pojavila v vseh TJ na različnih globinah od 0,30 do 4,5 m (v vrtačah).
V testnih jarkih smo naleteli na prazgodovinsko, rimskodobno in srednjeveško plast, ki jo določajo fragmenti prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške keramike (TJ 1–10, 12). V vseh
testnih jarkih, razen v TJ 11, 7 in 8 (vendar strati- grafska sekvenca in večja količina keramike v po- kopanih tleh kažeta na veliko možnost obstoja arheoloških struktur na območju TJ 7 in 8), smo odkrili arheološke strukture. Najdena kerami- ka kot tudi oblika in velikost jam so podobne arheološkim strukturam na najdišču Čardak II, ki leži v neposredni bližini. Glede na količino in tip arheoloških struktur lahko sklepamo o še intenzivnejši naseljenosti območja. Verjetno temu botruje naravna zaščita s treh strani (ledina Svibniki). Le na južni strani je teren lahko pre- hoden, tam pa smo naleteli na arheološke sledi, ki bi lahko pomenile obrambne strukture v več različnih obdobjih (srednjeveški jarek SE 107 in prazgodovinska jama SE 309, ki po obliki v pro- filu spominja na jarek).
Na podlagi artefaktov in struktur, ki smo jih prepoznali na terenu, smemo torej domnevati podobno poselitveno sliko tega območja, kakršno lahko vidimo na najdišču Čardak II. V nekaterih vrtačah je vidna poselitev v štirih obdobjih: bro- nasta doba, železna doba, rimska doba in sred- nji vek. V nasprotju z najdiščem Čardak II pa se v vrtačah na tem območju v sekvenci kažeta le dve ponovitvi vzorca: koluviacija, po kateri sledi stabilizacija kot naselitev, pokopana tla, ki se formirajo po zapustitvi naselbine in nastanejo kot posledica razvoja tal, ter ponovna koluviacija.
Vendar je zanimivo, da se na tem območju v več vrtačah in na njihovih robovih pojavijo strukture, ki kažejo na naselbino že pred prvimi erozijskimi nanosi v vrtači, ni pa sledi najzgodnejših poko- panih tal, kakor je to lepo razvidno iz sekvence na najdišču Čardak II. Podobna slika se kaže pri srednjeveških strukturah.
Spekter najdb nakazuje rabo prostora na celot- nem območju skozi obdobje prazgodovine, rim- ske dobe in srednjega veka.
Philip Mason, Primož Predan, Miha Murko, Ildikó Pintér
30EŠD 11065 Naselje: Destrnik Občina: Destrnik
Ime: Destrnik – Viničarija Destrnik 6 Naslov: Destrnik 6
Področje: E
Obdobje: druga polovica 19. stoletja
Viničarija stoji ob cesti v jedru vasi. Lesena, v kladni konstrukciji grajena stavba, v kletnem
