171 Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila
dom je bila naslikana nova freska. Obnovljeni so bili napušči in narejena vsa kleparska dela na stre- hi. V letu 2000 so se nadaljevala obnovitvena dela v notranjosti stavbe, in sicer obnova oken in vrat, električnih in vodovodnih instalacij, popravila ometov, barvanje oken in vrat ter beljenje sten.
Lastnik postopno nadaljuje urejanje notranjščine stavbe.
Vladimir Knific
255EŠD: 5452 Naselje: Rodine Občina: Žirovnica
Ime: Rodine – freska na hiši Rodine 9 Naslov: Rodine št. 9
Področje: E, R Obdobje: 18. stoletje Vrsta dela: 7
V letu 2001 je bil pri urejanju fasade pod beležem okoli obstoječe, že restavrirane freske odkrit naslikan baročni okvir freske. Okvir je bil v celo- ti restavratorsko obnovljen in vključen v celostno podobo freske na fasadi. Na okvirju pod fresko je letnica 1797. Motiv sta Križani in Marija. Fresko pripisujejo slikarju L. Layerju. Restavratorska dela je opravil Tone Marolt.
Vladimir Knific
256EŠD: 922 Naselje: Rosalnice Občina: Metlika
Ime: Rosalnice – romarsko središče Tri fare Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje, srednji vek, novi vek Vrsta dela: 6, 7
Geofizikalne raziskave so leta 2000 na predvideni lokaciji mrliške vežice pri romarskem središču Tri fare pokazale prisotnost obsežnega večfaznega or- togonalnega stavbnega kompleksa nedoločljive datacije. Stavbne ostaline ležijo zahodno od sakralnega kompleksa, na terasi, ki se dviguje nad močvirnato dolino med severnim in južnim de- lom vasi (parc. št. 458, 459, 460, 461, 462, k.o.
Rosalnice).
Arheološke sondažne raziskave so bile v času od 3. 7. do 5. 10. 2000 opravljene pod vodstvom dr. Phila Masona, univ. dipl. arheologa, in jih je v celoti financiralo Ministrstvo za kulturo RS. Iz- kopali smo dve sondi. Prva sonda (16 x 10 m) je bila locirana na južnem robu predvidene lokacije mrliške vežice, kjer so geofizikalne raziskave po- kazale prisotnost močne pravokotne (večje zidane strukture) in močne linearne anomalije (obzidja).
Druga sonda (9 x 5 m) je bila locirana severo- zahodno od prve, na območju anomalij druge orientacije. Vsega skupaj smo raziskali 205 m2 površine, ponekod do 1,20 m globine.
Najstarejšo fazo najdišča predstavljata plast zelo temno sivkasto rjave ilovnate prsti (SE 065) nad sterilno ilovico in aluvialni nanos na južnem robu sonde 1. Pod to fazo ni sledov vkopov ali pozitivnih struktur, vse v ilovico vkopane strukture pa sekajo SE 065 in so mlajše od nje. Rimskodobne najdbe v SE 065 kažejo na prisotnost rimskodobne nas- elbine v neposredni bližini, verjetno v severnem delu vasi. Naselbina na tem prostoru bi lahko bila povezana z rimskodobnim žarnim grobiščem v južnem delu vasi.
Naslednjo fazo predstavljajo pravokotna stavba v osrednjem in južnem delu sonde 1, ena pravo- kotna jama v severovzhodnem delu sonde 1 ter linearen jarek (dolžina 5,50 x 0,90 x 0,70 m) v severovzhodnem delu sonde 2. Pravokotna stavba je bila orientirana v smeri sever–jug in je segala zunaj sonde. Stavba je bila 5,70 m široka, izko- pana dolžina pa je bila 9,60 m. Zidovi pravokotne stavbe so bili grajeni iz dolomitnih in apnenčastih lomljencev ter rečnih prodnikov, vezanih z malto.
Zidovi so bili najbolj ohranjeni na zahodni strani (SE 062/063) (0,90 m v širino, 0,40 m v višino), le delno kot temelji na vzhodni strani (SE 072/073) in skoraj v celoti uničeni z novoveško gradnjo na severni strani (SE 075/076). Potek zidu na vzhod- ni strani je bil viden kot jarek (SE 071), napoln- jen s kamni in kosi malte (SE 070) kot posledica
Rodine št. 11, zidana nadstropna hiša po obnovi fasade.
Stanje leta 2001. Foto: D. Pečnik
172
Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila
izropanja zidov za gradbeni material po uničenju stavbe. Zahodni zid in notranjost stavbe sta bila pokrita s plastjo kamnite ruševine (SE 066), ki je tudi pokrila s prodniki tlakovano površino (SE 074) ob zunanji fronti zahodnega zidu. Vhod v stavbo z lepo oblikovanim kamnitim pragom je bil v sredini zahodnega zidu. Notranjost stavbe je bila tlakovana z glino (SE 004), nad katero je ležala plast ožganega materiala (SE 003) z deli ožganih tramov in železnimi žeblji iz strešne konstrukcije ter železno opremo vrat pri vhodu. V tej plasti smo našli tudi železno sulično ost, srednjeveške novce in redke kose keramike. Najdbe v plasti razvaline so dopolnile podobo te stavbe. Tu smo namreč odkrili več kosov gotskih kamnitih arhitektonskih elementov in gotskih pečnic, ki kažejo na elitni značaj stavbe in so podlaga za njeno datacijo v prvo polovico 15. stoletja.
Velika pravokotna jama (SE 078; 2,80 x 1, 80 x 1,67 m) je bila vkopana v sterilno ilovico v severovzhodnem delu sonde 1. Na treh straneh je bila notranjost jame obložena s kamnitimi suhimi zidovi (SE 055, 077, 079), na četrti zahodni stra- ni pa presekana z vkopom novoveškega zidu (SE 042). Na podlagi ožganih plasti (SE 080, 095) v jami domnevamo, da je objekt služil kot peč, ki jo lahko datiramo na osnovi keramičnih najdb v 15. stoletje. Jamo so dokončno zasuli ob gradnji novoveškega zidu (SE 041).
Linearen jarek (SE 213) v sondi 2 predstavlja lini- jo zidu neke srednjeveške stavbe, ki so ga vaščani uporabljali kot vir gradbenega materiala po opustitvi stavbnega kompleksa v 15. stoletju. O tem priča polnilo v jarku (SE 212), ki je podobno polnilu (SE 070) v jarku izropanega zidu (SE 071) v sondi 1.
Pravokotna stavba, peč in jarek izropanega zidu verjetno sodijo v sklop upravnega središča župnije Metlika, ki je bilo ustanovljeno na začetku 14.
stoletja. Hkrati pa je bilo središče oziroma komen- da nemškega viteškega reda v severnem delu Bele krajine. Srednjeveško sakralno upravno središče je neposredno povezano z gradnjo treh gotskih cerk- va v romarskem središču Tri fare. V drugi polovici 15. stoletja so središče prestavili v mesto Metlika, starejše središče pri Rosalnicah pa je za krajši čas nudilo zatočišče frančiškanom, ki so iz Bosne pribežali pred turškim vdorom. Ožgane plasti v stavbi so verjetno posledice turškega napada, ki je uničil stavbni kompleks in je lahko povzročil dokončni umik frančiškanov v varnejše Novo mesto. Stavbni kompleks je potem služil kot vir gradbenega materiala za vaščane Rosalnic.
V severni polovici sonde 1 in v sondi 2 smo odkrili novoveški stavbni kompleks. Gre za dva med seboj
povezana prostora. Severozahodni prostor v sondi 2 (SE 045, 207, 209; 7,80 x 6,90 m) je delno pod- kleten. Vhod v klet je bil na sredini severne stranice z dvoriščne površine (SE 211), ki je bila tlakovana z manjšimi prodniki. Severozahodni prostor je bil povezan z drugim jugovzhodnim prostorom v severnem delu sonde 1. Povezovalni zid je popol- noma uničen oziroma izropan in je viden samo kot jarek (SE 050). Jugovzhodni prostor (6,40 x 5,20 m) je prav tako močno poškodovan. Zahodni zid (SE 041) in jugozahodni vogal (SE 059) stavbe sta ohranjena, severni in vzhodni zid pa sta ohranjena kot dva izropana jarka (SE 034, 050). Natančno časovno opredelitev teh struktur je težko podati, zasutje v kleti pa kaže na dokončno zasutje pro- stora na začetku 20. stoletja. Domnevamo, da so bile te strukture gospodarsko poslopje nekdanje
»farovške hiše«, današnjega gasilskega doma; po- slopje je narisano na Franciscejskem katastru iz leta 1824.
Najmlajše strukture so jame z odpadnim materia- lom, ki so povezane z vaškimi veselicami.
Phil Mason
257EŠD: 922 Naselje: Rosalnice Občina: Metlika
Ime: Rosalnice – romarsko središče Tri fare Področje: A
Obdobje: pozni srednji vek, novi vek Vrsta dela: 6, 7
Predvidena trasa dohodne poti iz na novo zgrajene mrliške vežice proti pokopališču je bila projekti- rana ob južnem robu obsežnega srednjeveškega stavbnega kompleksa, ki je bil odkrit v geofizikal- nih raziskavah in arheološkem sondiranju leta 2000. Iz tega razloga je bilo treba izvesti predhod- no arheološko sondiranje na trasi. V primeru poz- itivnih rezultatov pa bi bilo treba spremeniti potek trase, da bi se izognili morebitnim arheološkim ostalinam. Arheološke raziskave je v celoti finan- cirala Občina Metlika.
Arheološke sondažne raziskave je v času od 3. 6.
do 13. 6. 2000 opravila ekipa, ki so jo sestavljali šest delavcev, tehnika in vodja izkopavanj Primož Predan, univ. dipl. arheolog, pod nadzorom doc.
dr. Phila Masona, univ. dipl. arheologa. Na trasi sta bili locirani dve sondi velikosti 5 x 3 m na parc.
št. 461, 462/2 in 449/2, k.o. Rosalnice.
Sonda 3 je locirana med novo mrliško vežico in zahodnim obzidjem današnjega pokopališča pri Treh farah. Orientirana je približno od zahoda
