235 Varstvo Spomenikov, 46 – poročila hodniku pritličja. Konec leta je skladno s konserva-
torskim programom porušil vse sekundarne stene gospodarskega poslopja in podbetoniral stene gos- podarskega pritličja.
Za revitalizacijo kvalitetnega parka ob južni fasadi dvorca je v začetku leta 2010 krajinska arhitektka dr. Tanja Simonič skladno s kulturnovarstvenimi pogoji zavodovega krajinskega arhitekta Mirana Krivca izdelala načrt krajinske arhitekture.
Istočasno smo izdali kulturnovarstvemo soglasje na projektno dokumentacijo PGD za obnovo gospo- darskega poslopja, v katerem si namerava investitor urediti stanovanje, sanacijo strehe dvorca in grad- njo garaže s shrambo na vzhodni strani dvorišča.
Obnovitvena dela se bodo leta 2010 nadaljevala z obnovo gospodarskega poslopja, sanacijo strehe dvorca in gospodarskega poslopja in drenažo okoli celotnega objekta.
Neva Sulič Urek
136EŠD: 11420
Naselje: Notranje Gorice (Lipe – Curnovec) Občina: Brezovica (Ljubljana)
Ime: Podpeč – arheološko najdišče Ljubljanica Področje: A
Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, srednji in novi vek
V letu 2008 je bil v okviru izdaje kulturnovarst- venih pogojev podjetju JP vodovod-kanalizacija, d.
o. o., iz Ljubljane, investitorju sanacije vodovoda med vodarno Brest in Ljubljano na odseku Lju- bljanica–Curnovec, predpisan intenziven podvod- ni pregled ogroženega območja struge Ljubljanice vzdolž parc. št. 1706/2, k. o. Trnovsko predmestje.
V sodelovanju z ZVKDS, OE Ljubljana, so teren- ska dela vodili podpisani sodelavci Skupine za pod- vodno arheologijo ZVKDS ob pomoči geodetskega tehnika, potapljača športnega društva Trident in štirih potapljačev Društva za raziskovanje morja Ljubljana.
V petih delovnih dneh med 1. in 8. oktobrom 2008 so bila med 47 potopi v skupnem trajanju 68 ur opravljena naslednja dela: 1. ekstenzivni pregled širšega območja; 2. odstranjevanje vodne vegetacije in čiščenje recentnih odpadkov na območju in- tenzivnega pregleda; 3. batigrafske meritve rečne struge in glavnih morfoloških značilnosti obrežja;
4. vzpostavitev mreže kvadrantov v izmeri 5 x 5 m na skupni površini pribl. 25 x 25 m; 5. ročna kolek- cija najdb.
Struga reke Ljubljanice poteka od zavojev dolvodno od Podpeči skoraj v ravni črti proti severovzhodu
do Rakove Jelše, kjer se obrne proti severu. Reko na obeh bregovih spremljata obrežna nasipa iz na- plavljenih glinenih sedimentov (288,4 m nm. v.), ki jih severno in južno spremlja nižji svet z depresi- jami (286,3 m nm. v.). Območje posega je tik nad izlivom regulirane struge Iške. Struga Ljubljanice je v tem delu široka od 35 do 40 m, povprečna višina vodne gladine v času srednjega vodostaja pa 286 m nm. v. V najglobjem delu 30 m dolgega, pregle- danega območja nad izlivom Iške smo namerili do 6 m globine.
Desna brežina je na celotni pregledani dolžini zelo strma, ponekod celo navpična. Od 10 do 20 m širok kanal v desnem delu struge je sprva globok (280,1 m nm. v.), proti izlivu Iške, kjer ga ne prese- ka peščeno-prodnat vršaj, pa postaja vedno plitvejši (283 m nm. v.) Kanal, ki ga zapolnjujejo muljasti in peščeni sedimenti, debeli tudi več kot 40 cm, se na sredini struge strmo vzpne v 3–5 m širok in do 2,5 m visok greben. Proti levi brežini greben ponovno strmo pade v nekoliko plitvejši (globok 5,5 m;
280,5 m nm. v.) kanal s širino 5–10 m, ki tvori sedimentacijski del struge in se ponekod položno, ponekod strmo dvigne v levi breg.
Na pregledanem območju je bilo odkrito razmero- ma majhno število najdb (152), ki so večinoma ležale na dnu obeh kanalov brez prepoznane medsebojne povezave. Izjemo predstavlja skupina kamnitih ribiških uteži iz zaobljenih prodnikov s stranskima zajedama. Med starejšimi predmeti iz- stopata fragmentirana železna fibula tipa Beletov vrt in večji odlomek srednjeveškega lonca iz 9.–10.
stoletja, med modernimi najdbami pa omenjamo okroglo granato, verjetno model 1914 iz prve sve- tovne vojne. V skladu z delno odločbo Ministrstva za kulturo so bili najdbe, poročilo in terenska do- kumentacija predani v začasno hrambo ZVKDS, OE Ljubljana.
Miran Erič, Andrej Gaspari, Barbara Nadbath
Keltska fibula in mlajša vilica (foto: M. Gasparič)
236
Varstvo Spomenikov, 46 – poročila 137EŠD: 11420
Naselje: Notranje Gorice (Sinja Gorica) Občina: Brezovica (Vrhnika)
Ime: Podpeč – arheološko najdišče Ljubljanica Področje: A
Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, srednji in novi vek
V letu 2008 je bil v okviru izdaje kulturnovarst- venih pogojev podjetju Hidrotehnik, d. o. o., iz Ljubljane, investitorju vzdrževalnih del utrjevanja desne brežine Ljubljanice ob Sinjegoriških ribni- kih pri Vrhniki, predpisan intenziven podvodni pregled ogroženega območja struge Ljubljanice vzdolž parc. št. 1100, 1125 in 1865/1, k. o. Verd.
V sodelovanju z ZVKDS, OE Ljubljana, so te- renska dela vodili podpisani sodelavci Skupine za podvodno arheologijo ZVKDS ob pomoči geodetskega tehnika, štirih potapljačev športnega društva Trident in treh potapljačev Društva za ra- ziskovanje morja Ljubljana.
V desetih delovnih dneh med 5. in 17. septem- brom 2008 so bila med 112 potopi v skupnem trajanju 175 ur opravljena naslednja dela: 1.
ekstenziven pregled širšega območja; 2. odstran- jevanje vodne vegetacije in čiščenje recentnih odpadkov na območju intenzivnega pregleda;
3. batigrafske meritve rečne struge in glavnih
morfoloških značilnosti obrežja; 4. vzpostavitev mreže kvadrantov v izmeri 5 x 5 m na skupni površini približno 200 x 5 m vzdolž desne brežine;
5. ročna kolekcija najdb.
Ljubljanica ima na širšem območju Sinjegoriških oziroma Opekarniških ribnikov razmeroma ozko, 15 do 35 m široko strugo, ki je vrezana v poznopleistocenske in zgodnjeholocenske jezer- ske sedimente, deloma pa v nad njimi ležeče lastne naplavine. Območje južno od struge je bilo spremenjeno v zadnjih desetletjih 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja, ko so za potrebe lokal- nih opekarn v bližini Ljubljanice sistematično izrabljali sivo glino oziroma jezerske sedimente.
Obsežni, do 10 m globoki kopi so danes zaliti z vodo in spremenjeni v ribnike. Desna brežina je bila v petdesetih letih 20. stoletja utrjena z nizi navpičnih lesenih pilotov in kamnitimi bloki, ki so se sčasoma na več mestih posuli. Višinska razlika med bregovoma in srednjo gladino reke (290–286 m nm. v.) znaša na območju ribnikov okoli 4 m, globina podvodnega dela struge pa 2,5 do 4 m (283,7–282,2 m nm. v.). Podlaga iz sive do svetlorjave meljaste gline in peščenega melja je izpostavljena le v do 3 x 10 m velikih zaplatah med peščeno-prodnimi in muljastimi sipinami.
Med skupno 1953 najdbami je prazgodovina zas- topana z 2 odstotkoma predmetov, rimsko obdob- je z 22 odstotki najdb, ostale najdbe pa pripadajo
Dno Ljubljanice ob Sinjegoriških ribnikih (foto: O. Musić)
