251 Varstvo Spomenikov, 44 – poročila koder so marmor pripeljali in ga vzidali v cerkev.
Potrdila se je multiperiodičnost najdišča, saj smo odkrili strukture iz časa bronaste dobe, doka- zali smo zgodnjo poselitev v rimski dobi, plano rimsko grobišče ter poselitev iz časa naseljevanja Slovanov.
Miha Murko, Primož Predan, Dunja Salecl, Monika Arh
Slivnica pri Mariboru, del najdišča, posnet iz balona (foto: B. Tušek)
223EŠD: 6891
Naselje: Slovenska Bistrica Občina: Slovenska Bistrica
Ime: Slovenska Bistrica – rimska cesta Celeia–
Petovio Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje
Poleg zaščitnih izkopavanj na lokaciji Brinje, kje sta bila odkrita rimsko grobišče in del rimske ceste, smo v letu 2007 izvedli še štiri arheološka vrednotenja na predvideni trasi rimske ceste Celeia–Petovio znotraj območja nove industrijske cone v Slovenski Bistrici. Arheološka vrednotenja je izvedla ekipa PJP, d. o. o., pod nadzorom Mire Strmčnik Gulič iz ZVKDS, OE Maribor.
Vrednotenja smo izvedli na parc. št. 1660/87 (in- vestitor AZURSEDEM JS, d. o. o.), 1660/88, 1660/89 (investitor Agencija Pinter, d. o. o.), 1660/90 (investitor Proforma trend, d. o. o.) ter 1660/99 in 1660/100 (investitor DEPORTIVO, d. o. o.), vse k. o. Slovenska Bistrica. Najdišče leži tik ob avtocesti Ljubljana–Maribor, vzhodno od trgovskega centra Interspar, pri gradnji katerega je bila v letu 2005 prav tako ugotovljena prisotnost rimske ceste in rimskodobnih arheoloških struk-
tur (Kovač, O., 2005, Poročilo o opravljenem arheološkem sondiranju na lokaciji Slovenska Bis- trica – TPC Interspar 2005).
Na parc. št. 1660/87, 1660/88 in 1660/89, vse k.
o. Slovenska Bistrica, smo naleteli na rimsko cesto in več vzporednih obcestnih jarkov, medtem ko je bilo vrednotenje na parc. št. 1660/90 negativno;
tam namreč ni bilo odkritih nobenih arheoloških struktur, kar je verjetno posledica močnega pred- hodnega uničenja zaradi oranja. Prav tako smo dobili negativne rezultate sondiranja na parc. št.
1660/99 in 1660/100.
Cesta in obcestni jarki, ki smo jih izkopali, po- tekajo v smeri jugozahod–severovzhod. Cesta je bila zgrajena iz prodnikov velikosti 5 do 15 cm, ki so bili enostavno položeni na geološko osnovo, največja ohranjena širina ceste je znašala 6.m, ra- ziskali pa smo je približno 40 m v dolžino.
Miha Murko, Primož Predan, Dunja Salecl, Monika Arh
224EŠD: 7593 (sklic Triglavski narodni park) Naselje: Soča
Občina: Bovec
Ime: Soča – znamenje na šolskem zidu Področje: E
Obdobje: prva polovica 20. stoletja
Zaradi rekonstrukcije in novogradnje ceste RI – 206, odsek 1029 Trenta–Bovec, od km 12,0 + 43,29 m do km 12,1 + 43,52 m, ki med drugimi deli zajema prestavitev priključka k osnovni šoli, porušitev šolskega zidu in prestavitev oziroma iz- vedbo novega zidu ter prestavitev znamenja z nišo na nov kamnit zid, sem pripravila kulturnovarst- vene pogoje za prestavitev znamenja, naknadno pa še kulturnovarstvene pogoje za posege v niši znamenja.
Prestavljeni, na novo izvedeni oporni kamniti zid je pozidan kot zuhozid. Izvajalec del, Cestno pod- jetje Nova Gorica, je za zidavo novega zidu upora- bil obstoječi material porušenega opornega zidu, ker pa ta ni bil uporaben v celoti, so zidali tudi z novim materialom, ki je bil po obliki in sestavi kamenine podoben staremu.
Niša znamenja, ki je v slabem stanju, bo sanirana.
Ukrepi sanacije so: pred prestavitvijo znamenja je bilo treba poslikavo v niši zavarovati, da ne bi prišlo do poškodb. Poslikava se bo restavrirala, ma- hovi in lišaji na stenah niše pa se bodo očistili in oprali. Strehi, ki je mestoma počena in okrušena, se bo vrhnji betonski sloj odstranil in nadomes-
