FOLKLORIZACIJA
V. FOLKLORIZACIJA IN SLOVENSKA LITERARNA VEDA Z vidika folklorizacije je bilo obdelanih kar nekaj pesmi znamenitih slovenskih
Za časa župnika Jakoba Burje v Vodicah je nastala znana pesem, ki se sedaj največkrat sliši v različici: »‘Prelepa je trnovska fara, še lepši je trnovski zvon […]’.
Prve besede tega ljudskega napeva so bile zložene v Zapogah in so se glasile: ‘Pre- lepa Vodiška je fara, /še lepša Zapoška je vas […]’. S prihodom Burje na Ježico se je kmalu na Posavju zaslišala tudi pesem v zgornjem, namreč zapoškem besedilu.
To pa ne dolgo, zakaj ljudski pevec na Poljanah pri Št.Vidu Sojarjev Tine, jo je, brž ko jo je slišal, prikrojil po svoje: ‘Prelepa Šentvidska je fara, /še lepša je Pólanska vas […]’. Tako se je pesem širila od kraja do kraja v različnih inačicah. Ne vemo, kateri kraj bi si jo mogel kdaj osvojiti kot svojo pesem. Kajti kakor Trnovčani pojo ponosno in se hvalijo tudi Šentvidci: ‘Prelepa Šentvidska je fara, /še lepši šentvid- ski je zvon […]’«52
Po drugi svetovni vojni je v glasbeni folkloristiki obstajala smer, ki je rada sledi- la folklorizaciji partizanskih pesmi. Za pesem je bil dokaz o tem najvišja nagrada: »Iz vseh teh primerov se vidi, kako neka pesem, ki je v času vstaje švignila kot iskra na vse strani, prehaja iz ene v drugo etnično skupino. To potrjuje hipotezo, da pesem, ki je po svojem besedilu in melodiji blizu ljudstvu, izziva v njem čustva, se širi in po- staja prava ljudska pesem, ki ne pozna niti administrativnih niti časovnih mej.«53
W. Steinitz je razložil razliko med delavsko folklorno pesmijo in delavsko pe- smijo. Prva se poje »v različnih vsakokrat drugih skupinah in priznanih variantah, druga ima svojo normirano obliko«. Njegova raziskava je potrdila na eni strani trditev Bogatyreva in Jakobsona, da »tudi v kulturi, prepojeni z individualnostjo,
‘kolektivno’ ustvarjanje ni tuje«, po drugi strani je vtisnil sodobni folklori pečat zgodovinskosti.54
V urbanih okoljih se dandanes folklorizacija v manj pozornost vzbujajočih, mogoče tudi manj »lepih« žanrih še pojavlja: npr. v otroških pesmih, nagajivkah, šlagerjih, pravilih in parodijah nanje, veselih ali grobih zgodbah, ki ne pridejo v nobeno knjigo.55
V. FOLKLORIZACIJA IN SLOVENSKA LITERARNA VEDA
1. Žalost mene premaguje, ker zapustil bom svoj dom, šel bom daleč v kraje tuje, več nazaj prišel ne bom.
2. Starši ostanite zdravi, spomnite se kdaj namé, saj na vas bo tud’ v daljavi moje mislilo srce.
3. Zvezde, ki ste mi bleščale, ko sem srečen vasoval, ve me boste spremljevale, ko bom pred sovragom stal.
4. Domovina, domovina, zbogom, zbogom zadnjikrat!
Bogve k’tera bo ravnina grob dajala mi enkrat?
58
Še vedno ni posebnih študij o Gregorčičevih sfolkloriziranih pesmih. Le ne- znani avtor ob priložnosti opozarja na en tak primer, ko želi popraviti napačno trditev: »Nepravilno je govoriti, da spominja Gregorčičeva »Njega ni« na naro- dno pesem. Narobe je res. Pesem je ponarodela.«59 Joža Glonar se ustavi ob njem z novimi dokazi folklorizacije: »Umetna poezija ustvarja vedno nove elemente in oblike poetičnega izražanja, narodna poezija pa naravnost samo ob tem živi, da to tuje blago s suverenostjo, ki je narodu lastna, po svoje kombinira in vedno znova varijira. Pri tem lahko živita obe obliki mirno druga poleg druge. Naši pevci – vse eno je, ali so kmečki fantje ali inteliganca – ki zapojo znano Gregorčičevo ‘On po svetu šel od nje’, drugokrat pa po drugi melodiji ‘On pa je rajžal po svetu od nje’, so prvič zapeli umetno, drugič narodno pesem. Ravnotako kakor pevec, ki čuti potrebo, da mora znano Gregorčičevo zaokrožiti z novo, sklepno kitico: Zakaj bi ne vriskal,/ Zakaj bi ne pel, /K’ je mlad’mu dekletu /Nedolžnost uzel!«60
58 Marija Kozar, Domovina, domovina, v: Porabje 8/1 (15. 1. 1998), 3.
59 P. P., Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva II, 1919, v: Dom in svet 32 (1919), 235.
60 »Da ne bo kakega nesporazumljenja: razlika melodije nima tukaj nobenega pomena.
Drugačna melodija je lahko povod spremenjenemu tekstu ali pa njega posledica. Podrob- nejše o tem ne spada sem. Glavno in bistveno je sprememba teksta. Op. Joža Glonar v opombi. v: Karel Štrekelj, Slovenske narodne pesmi IV, 45, 46.
1. Žalost mene premaguje, ker zapustiu bom svoj dom, /: šeu bom daleč v kraje tuje, več prišeu nazaj ne bom:/
2. Starši ostanite zdravi, spomnite se kdaj na mé, /: saj na vas bo tü v daljavi, moje mislilo srcé:/
3. Zvejzde, ki ste m bleščale, ko sam srečen vzeu slobod /: vej me boste spremlavale, ko bom pred sovragom stqau:/
5. Domovina, domovina, mili moj slovenski kraj, /: Baug vej, kera bo ravnina, v grob dejale mene kdaj:/
4. Zbaugom sestre ino bratci, zbaugom luba, lubica, /: ti bodeš doma ostala, jaz paj morem odvandrati.:/
(Gorenji Senik)58 Dodana kitica, ki se poje četrta po vrsti s
»Cankar je v bistvu opozarjal na nevarnost nasilnega folkloriziranja motivne plati v umetnosti, vendar bi bilo napačno trditi, da je bila to Prijateljeva misel.«61
Taras Kermauner s pojmom estetska folklorizacija razlaga izpraznitev pomen- sko nabitih pojmov literarnih besedil, ko pridejo na oder. Režiserji jim odvzamejo usodnost in postanejo igra/-ča: »Pri Zajcu življenje Vorančevih pomeni trpljenje zaradi napornega, prenapornega dela; muka rabote. Pri Korunu Voranc kosi, a namesto da bi bila kosa simbol smrti in muke, ostane nevtralna, kolikor ni znak smešnosti, saj Murovčan pred koso skače in kosa reže v zrak.« Enako ne-resnost opaža Kermauner še v drugih režiserskih prijemih. Ristič-Jovanovičevi Osvobo- ditvi Skopja se je zgodilo isto kot Zajčevemu Vorancu: »simboli so se folklorizirali, namesto da bi se sanktificirali«, medtem ko »so se v Korunovi režiji Strniševih Lju- dožercev in Driade nedopustno estetizirali: folklorizacija in estetizacija gresta z roko v roki. Obred je s tem zmanipuliran, uporabljen v povsem neobredne namene.«62 Kermauner ni edini in prvi, ki pojem folklorizacija rabi v smislu folklorizma. Zato je s stališča folkloristične terminologije napačna njegova poved, če ima folkloriza- cijo in folklorizem za sopomenki: »Eden glavnih modelov srednjeslojsko masovne družbe na Slovenskem – a tudi po svetu, v ZDA – je folklorizacija. Folklorizem je poskus premika realitete v simulacijo.«63 Prvi stavek je strokovno neustrezen in pomensko nejasen, medtem ko je drugi stavek tehtna in strokovno zanesljiva ugotovitev.
Kajetan Kovič je »iz knjige gostov gospe Marije F., učiteljice v pokoju, ki je imela v Murščaku pred podržavljenjem vinograd in je v mladih letih osebno poznala Cankarja«, prevzel pesmico: »Bija je en imeniten Voger, /ka je dosta penez meja. /Žito je po sveti voza, /fal ga drža, dosti strža, /ka sta mela on pa kojn, /jesti, piti vse zapstojn.
Umetelnejša šestvrstičnica po njegovem lahko priča »o posegu izurjene stihotvorčeve roke«, saj je bilo besedilo znano že prejšnjim generacijam. Njeno avtorstvo so pripisovali, nikoli pa dokazali, »različnim bolj ali manj znanim lokalnim stihotvorcem«. Tudi sam je »naletel še na drugačne, preprostejše variante s štirivrstičnimi kiticami. Toda zanj nista bili bistveni njena folklornost in metrika, ampak kot »povod in predloga za glumaške improvizacije. Nisem jih vnaprej študiral, ampak sem se ravnal po občutku, igral sem na publiko in jo hkrati, če je bila reprizna, presenečal, izvedbe so bile vsakokrat bodisi za odtenek bodisi v celoti drugačne, stvarne, evforične, reporterske, dramatične, namigujoče, burkaste ali retorične. Iz vsakega načina se je dal sestaviti zaokrožen prizor iz življenja prekupčevalca z žitom, ki je bil kot cesarski dobavitelj povabljen na dunajski dvor.«64
»Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav pota in težko kamenje, […]« je 5. 6. 1999 pove- dala neznanka.65 Zaupala je, da piše pesmi in med drugim kot svoja navedla nave- dena dva verza. Poznavalcu je jasno, da gre za naslov znamenite Minattijeve pesmi, ki je tako prodrla med ljudi, da se je znašla v procesu folklorizacije.
61 Nadja Zgonik, Podobe slovenstva, v: Nova revija 21 (Ljubljana 2002), 49.
62 Taras Kermauner, Estetska folklorizacija mitizma (Fragment), v: Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki (Ljubljana 1988), 54, 55.
63 Prav tam, 149.
64 Kajetan Kovič, Pot v Trento: prizori iz navadnega življenja (Murska Sobota: Pomurska založba, 1994), 368.
65 Zaupni telefon Samarijan. Imena ne vem, ker obstaja pravilo anonimnosti.
VI. MINIATURNA ANALIZA FOLKLORIZACIJE OB PESMIH S