METODE RAZISKOVANJA

Dosedanje metode terenskega raziskovanja od začetka obstoja vede, ki se je razvila v današnjo slovstveno folkloristiko, so večinoma obstajale iz zbiranja, ki je imelo za cilj v kratkem obdobju poiskati kar največ gradiva in z interpretacijo najboljšega po možnosti prikazati njegovo najvišjo estetsko vrednost. Toda taka, kvalitativna metoda, ko je bilo z nekaterimi spremnimi podatki dopolnjeno besedilo, pogla- vitna faktografska enota, s katero je razpolagal raziskovalec, je bila po Milanu Leščaku usmerjena predvsem zgodovinsko, pred sodobno slovstveno folkloristiko pa se odpirajo novi problemi.⁸⁷

Teoretično zaledje za novo metodološko preseganje razdalj med sodobno slo- vstveno folkloro in njenimi zgodovinskimi derivati je prinesla moderna lingvisti- ka, ki jo je P. Bogatyrev apliciral tudi na folkloristiko: sinhrona analiza je v njej mogoča le na sodobnem gradivu in predstavlja študij kratkega časovnega izseka v razvoju folklornih pojavov, formalno in funkcionalno determiniranih sestavin relativno zaprtega sistema. V praksi se v nekaterih podrobnostih sinhrona meto- da v folkloristiki neizogibno loči od praktične aplikacije v jezikoslovju. Temeljni teoretični problemi pa so v obeh vedah enaki.⁸⁸

V nasprotju z literaturo se razvija slovstvena folklora veliko počasneje, toda od začetkov njenega zbiranja do danes se je kljub temu močno spremenila. Marsi- kateri njen tradicionalen žanr živi danes le kot relikt. Poleg tega se kažejo razločki med posameznimi pokrajinami in generacijami tudi v zbiranju. Ne le pri zbiralcih in raziskovalcih, tudi pri nosilcih slovstvene folklore vlada prepričanje, da je npr.

pripoved tem vrednejša, čim starejša je. Četudi pripovedovalci niso vprašani po starih snoveh, mislijo, da gre raziskovalcem izrecno zanje. Zato zbirke folklornega gradiva vedno vsebujejo precej starejše gradivo, kakor je starost zbirk samih. Táko nepisano pravilo vodi k temu, da sodobna, aktualno posredovana snov zlepa ni sprejeta v omenjene zbirke, čeprav je v terenskih zapiskih o njej veliko zaznamkov.

Dorota Simonides se zavzema za enakovreden položaj sodobne tematike v folklo-

86 Prav tam.

87 M. Leščak, Príspevok k metodike výskumu súčasneuo stavu folklóru, v: Slovenský národopis 4/14 (Bratislava 1966), 570–578.

88 Milan Leščak, Výskum súčasneho stavu folkloru na Slovensku, na Slovensku metody, pro- blémy, ciele, 185–194.

rističnih obravnavah, ne glede na to, ali jo njeni nosilci jemljejo že za del slovstve- ne folklore ali še za del resničnosti.⁸⁹

Kolikor se slovstvena folkloristika ukvarja le s folklornimi besedili, to pomeni enostransko omejitev na statičnost predmeta, medtem ko »ekološko orientirana stroka v zadnjem času pojasnjuje, da je besedilo le ena od konstruktivnih sestavin folklornega dogodka,⁹⁰ ker slovstvene folklore ne razume kot statično dejstvo, am- pak kot proces, čigar tradicijo ustvarjajo nosilci, posredovalci besedil in njihovi sprejemalci z njihovo interpretacijo in njihovimi funkcijami v vsakdanjem okolju.

Pojav in razlaga sodobne slovstvene folklore potemtakem ni prav omejiti le na folklorna besedila in njihove žanre, temveč je raziskovalni predmet in cilj enako tudi njihovo življenje, funkcija v posamezni skupnosti, kulturnem in družbenem življenju sploh. Raziskovanje sodobne slovstvene folklore naj bi upoštevalo nasle- dnje dejavnike: nosilci tradicije,⁹¹ način širjenja in tradiranja,⁹² funkcija,⁹³ razmer- je do t. i. visoke kulture in obojestranski vplivi med njo in slovstveno folkloro,⁹⁴ struktura.⁹⁵ Predmet in cilj raziskovanja položaja in sprememb folklorne tradicije je torej njeno pojasnjevanje kot vsestransko kulturnega procesa. Za vsestranski in globok pretres njenih sodobnih teženj je nujna še cela vrsta delnih raziskav,⁹⁶ pri čemer avtorji opozarjajo na »pomanjkljivosti specialnih terenskih raziskav«. Za metodiko zbiranja in študija gradiva sta pomembna: 1. celosten pristop; tako da so poleg tradicionalno folklorističnih metod uporabljene tudi tehnične sorodne di- scipline. 2. podrobna analiza o folklornem repertoarju v geografsko in sociološko različnih središčih, mestih in vaseh.⁹⁷ Toda faktografija, ki se oddaljuje od splošne teoretične refleksije, prav tako vodi v zagato.⁹⁸ Posebno kočljivo bi bilo pojmova- ti predmet folkloristike na podlagi politične vsebine pojma »ljudski« (»folk«) in

89 Dorotea Simonides, Zur Methodologie der Sammlung zeitgenössischer Sagen (am Bei- spiel Polens), v: Folk Narrative and Cultural Identity, Summaries, I (Budapest 1989), 302.

90 Folklorni dogodek je v slovstveni folkloristki to, kar v literarni vedi literarno delo (= bese- dilo + zunajbesedilne sestavine).

91 Interpreti, poslušalci, zamenjava poklica, socialna razslojenost, nastanek novih potez zno- traj socialnih skupin.

92 Poleg neposrednega, naravnega kontakta raste pomen tehničnih sredstev (tisk, knjiga, radio, televizija, kino, gledališče), veča se vloga organizacij, institucij (sestanki, proslave, kulturni domovi, klubi).

93 Nekatere funkcije izginjajo: magična, obredna, verska, vraževerna, druge se prerivajo v ospredje: zabavna, estetska, vzgojna, spoznavna, reprezentativna, komercialna.

94 Obojestranski vplivi med slovstveno folkloro in visoko profesionalno kulturo prinašajo nove številčne in kakovostne položaje.

95 Besedila in žanri. Njihova kontinuiteta, vsebinske in formalne spremembe; izginjanje kot temeljna sestavina razvoja folklorne tradicije.

96 OldŢih Sirovátka, K současném stavu folklóre, 85–95.

97 Prav tam.

98 Kam npr. uvrstiti mlinarja, ki poje variante enakih pesmi kot kmet, ki ni mlinar, ampak reprezentira splošno kmečko folkloro, a tudi poje pesmi o mlinarju in tistikrat repre- zentira mlinarsko folkloro. Če pa prispeva tekst o mlinarju kmet, ki ni mlinar, pričujoča kvalifikacija ni zanesljiva. Še dobro, če je mlinar na vasi, še težje je, če je v predmestju, kjer je treba cel ta problem in mlinarsko-kmečke povezave dodatno vključiti v okvir me- stne slovstvene folklore. – Czeslaw Hernas, Miejsce badan, nad folklorem literackim,

strogo navezovanje njegovega »lore« le nanj, kot da bi bil popolnoma izločen od drugih subkultur in od elitne kulture.⁹⁹

Zahteva po udeležbi slovstvene folkloristike pri raziskavi sodobnih pojavov ne prihaja le od zunaj, ampak tudi od znotraj. Kako se lahko znajde? Dve možnosti sta: ali resignira ob širokem registru problemov in se stisne k zadnjim ostankom tradicijske kulture, k prežitkom. To ni perspektivno, ker bi pomenilo zavreti celo- tno vedo in v strukturi družbenih ved zajeti v svoj delokrog najmanj pomembno sestavino kulture.

Vladimir Karbusicky se, narobe, ogreva za razširitev zornega polja folklori- stike in se ozira po metodah, ki bi zajele raziskovanje form kulture v vseh njenih zgodovinskih transformacijah in sodobni industrijski družbi. Skratka, zavzema se za interdisciplinarjenje in kombiniranje posameznih ved, da bi s tem dosegli pol- nejše vrednotenje raziskovanega izseka kulture. To še ne pomeni, da s tem veda postane avtomatično veda o sodobnosti, če se folklorist v tem položaju obrača predvsem k sociologiji. Njeno uporabo je mogoče razumeti le kot pomožno meto- do, ki dopolnjuje celoten folkloristični pristop. Avtor vidi težišče stroke na funk- cijski in estetski interpretaciji v luči socialne psihologije. Prav izsledki raziskovanja z metodami empirične sociologije kažejo, da ta sama ne more biti edina rešitev za slovstveno folkloristiko, da bi se ta uveljavila v sodobnosti. Zanjo je poglavitno vrednotenje raziskovalnih dejstev. Ne bi bilo mogoče vrednotenje, če bi manjkalo poznavanje razvoja posameznega folklornega pojava od njegovih začetkov (npr.

od konca fevdalizma) do sodobnosti, raziskano s historičnimi metodami. Le-te do- voljujejo orientirati se z razvojnega vidika v celotni strukturi slovstvene folklore in rešiti s tem povezana estetska in družbena vprašanja. Da folkloristika izpolni svojo v: Problemy metodologiczne wspóeszesnego literaturoznawstva, ur. Henrik Markiewicz in Janusz Slawin’ski (Kraków 1976), 467–479.

99 Ljudstvo je historičen pojem, v času spremenljivo dejstvo. Raziskovanje ljudske kulture ne more zanemariti te spremenljivosti, četudi se omeji na temeljno intencijo starega raz- ločevanja: ljudstvo = kmečka skupnost. Drugačna je bila v začetku 19. stoletja, drugačna konec 19. stoletja. Niti tako izločeno ljudstvo ni bilo nikdar izolirano, niti njegova »lore«

ni bila izolirana cona od drugih subkultur in od elitne kulture. – Czeslaw Hernas, n. d., 467–479.

Ni mogoče dovolj podčrtati, pravi Vladimir Karbusicky, da sta se razvijajoča se etnografija in folkloristika že v preteklem stoletju upirali enodušnemu pogledu, ki ju je podrejal semantiki besed »ethnos« in »folk« v imenu obeh ved. Pojem ljudstva je zelo spremenljiv, gibljiv, relativen s političnega vidika, a najraje se jemlje politično. Če bi bil predmet naših dveh ved kultura ljudstva, bi se moral ta predmet stalno spreminjati, ne le skoraj vsakih deset let, ampak kar čez noč. In narobe: če bi morali upoštevati omejitev pojma po tem, kar spada v ljudsko kulturo, bi pogosto prišlo do nesmiselnih sklepov. Primer: pravljica danes živi le v majhnem ostanku tradicijske folklore, medtem ko sta anekdota in dovtip krepko zasidrana v vseh plasteh sodobnih skupnosti, torej tudi v »neljudskih«. Če bi bil predmet slovstvene folkloristike izenačen s kulturo ljudstva, bi bil pojem ljudstva razli- čen za vsak posamezen žanr. Navedeni primer nas vodi k dialektični strani predmeta in metod pri raziskovanju sodobnosti. Anekdoto in dovtip lahko raziščemo v njuni klasični:

ustni in kolektivni naravi tudi v mestu in med inteligenco s popolnoma enakimi metoda- mi kot se je slovstvena folklora v stari družbi tradicijske vasi: z zapisovajem, raziskovanjem variant, primerjavo. – Viktor E. Gusev, n. d., 7–23.

znanstveno gnoseološko dolžnost, mora, po prepričanju Karbusickega kombini- rati zgodovinsko primerjalno in empirično sociološko metodo. Z medsebojnim dopolnjevanjem obeh je mogoče najlepše vrednotiti dejstva, razpoznati resnične razvojne težnje in popravljati deklarativne teoretične poudarke kulturno- poli- tične prakse. A kažejo se tudi druge smeri znanstvenega raziskovanja slovstvene folklore kot njen nadgradivski pojav, npr. psihološko-eksperimentalna, socialno- psihološka, katerih aplikacija nanjo odpira velike možnosti spoznavanja.¹⁰⁰