155 Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila po strnjeni pozidavi v nizih in ohranjeni tlorisni
mreži, sama organizacija domačij kot tudi ob- likovni detajli pa so iz 19. stoletja; večina domačij je bila v drugi polovici 20. stoletja preoblikovanih (sprememba namembnosti in s tem reorganizacija notranjščin, preoblikovanje okenskih odprtin, zamenjava stavbnega pohištva, izvedba novih zu- nanjih ometov, streh, napuščev), kar je zabrisalo tradicionalno podobo domačij.Podali smo KVP za celotno območje urejanja kot posamezne enote stavbne dediščine.
Eda Belingar
232EŠD: 5562 Naselje: Potoče Občina: Preddvor
Ime: Potoče - poznoantična naselbina pri sv.
Jakobu Področje: A Vrsta dela: 8
Na pogorišču tako imenovane Francijeve koče na skrajni zahodni terasi poznoantične naselbine pri sv. Jakobu nad Potočami je brez vsakršnih dovoljenj nastala novogradnja, ki je močno pre- segla obseg prejšnje. Poleg tega je bila razširjena dovozna traktorska pot do te novogradnje, pri čemer se je v useku poti pokazal lepo ohranjen poznoantični zid, ki verjetno pripada obrambne- mu stolpu naselbine.
Nedovoljeni poseg je bil prijavljen pristojnim službam.
Milan Sagadin
233EŠD: 564
Naselje: Potoki pri Žirovnici Občina: Žirovnica
Ime: Potoki pri Žirovnici - arheološko najdišče Ajdna
Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje, zgodnji srednji vek Vrsta dela: 6, 7
V letih 2003 in 2004 so potekala raziskovalna in prezentacijska dela na večjem objektu na spodnji naselbinski terasi, tik ob vhodu v naselbino. Prva sondiranja tega objekta je Gorenjski muzej opravil že pred 20 leti, še pred tem pa so nekaj vkopov opravili amaterski »arheologi« z Jesenic. Vsi dose-
danji posegi so bili omejeni na obkopavanje zidov, Najdbe iz objekta na spodnji terasi 2004 Ajdna, izkopan objekt na spodnji terasi
Stratigrafski odnos objektov na spodnji naselbinski terasi
156
Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila
ki so ostali nezaščiteni in izpostavljeni propadu.
Končna ureditev naselja je zahtevala sanacijo teh zidov in s tem dokončanje raziskav objekta. Razis- kave so morale zajeti tudi objekt prve faze, na kat- erem delno stoji obravnavana stavba (glej poročilo M. Sagadin, Var. spom. 40, 2003, 7–24). Ugotov- ljeno je bilo, da je bil objekt prve faze pred gradnjo obeh na njem stoječih stavb namerno zasut in po- ravnan, na zasutju med obema mlajšima stavbama pa je bila zgrajena večja peč okroglega tlorisa. Na maltnem tlaku tega najstarejšega objekta je bilo najdeno s kamenjem obdano ognjišče.
Raziskave večjega objekta ob vhodu v naselbino so postregle z nekaj novimi arhitekturnimi detajli. V SZ steni je bil odkrit prvotni vhod, pred njim pa je bil v neki kasnejši fazi prizidan vetrolov v obliki kratkih zidov ob straneh vrat. Še en zid ob JZ vog- alu je nakazoval večji obseg te vhodne lope. Hkrati s prizidavo vetrolova je bil vhod nekoliko zožen, pohodna površina na njem pa obnovljena. V no- tranjosti objekta je bila ob S steni vkopana večja pravokotna »cisterna« (velikost 1,7 x 4 m, globina 1,7 m) z dobro ohranjenim ometom. V ometu na stenah so bili vtisnjeni sledovi vertikalnih opor, ki so nakazovale delitev cisterne v tri prekate. Vzhod- na tretjina je bila oddeljena tudi s tanjšim zidcem.
Ti detajli in relativno tanek sloj sicer kvalitetnega ometa zahtevajo ponoven razmislek o funkciji tega podzemnega prostora (in s tem tudi o »cisterni« v že prezentiranem objektu tik zraven). Na zunanji strani iste S stene je bil delno odkopan večji pri- zidek, ki pa je segal še precej daleč na izjemno strmo pobočje. Celotnemu izkopu smo se odrekli – ne le zaradi finančnih razlogov, ampak tudi zato, ker bi morali posekati precej drevja, ki na tej iz- postavljeni lokaciji preprečuje erozijo. V SZ vog- alu tega izkopa smo našli močno dislocirane kosti človeškega skeleta, med njimi pa železno ost.
Drobne najdbe znotraj objekta kažejo dvofazno poselitev lokacije. Na tlaku znotraj objekta je bila tu in tam najdena plast žganine, v njej pa (med drugimi najdbami) tudi tri trirobe puščične osti.
Drugo fazo poselitve predstavljajo najdbe, odkrite že nad ruševinami objekta – na primer dve železni ostrogi, pozlačen srebrn grozdasti uhan, železna objemka za pas, okov nožnice in podobno.
Po zaključku raziskav so bili zidovi objekta prve faze in objekta ob vhodu očiščeni z vodnimi curki in utrjeni z novim fugiranjem. Projekt prezen- tacije ni predvideval prekritja objektov, zato so bili zidovi le nekoliko nadzidani, originalni deli zidov pa zasuti, tako da je viden le nadzidani del.
V celoti je bil zasut delno odkopan prizidek na S pobočju. Stene »cisterne« so bile pred zasutjem obložene s filcem in deskami.
Pri arheoloških raziskavah je sodeloval Gorenjski muzej (dr. Verena Perko), pri restavratorsko-kon- servatorskih delih pa Restavratorski center RS (Jernej Hudolin).
Milan Sagadin
234EŠD: 566 Naselje: Povir Občina: Sežana
Ime: Povir – arheološko najdišče Tabor Naslov: izkop za protipožarno preseko (PPP) Področje: A
Obdobje: prazgodovina Vrsta dela: 7
Gradnja PPP na južnem vznožju hriba Tabor v letu 2003 je zajela vzdolžno linijo celotnega arheološkega območja; nerazumljiva razkošnost posega, ki ima za posledico preseko v širini av- tomobilske ceste in temu primerne nepotrebne posege v zemljišče, je povzročila v pokrajini stra- hotno rano. Pregled izkopov je pokazal tudi arheološko gradivo, prazgodovinsko lončenino, na vznožju zahodnega vrha masiva, imenovane-
Prezentirani objekti na spodnji terasi
