212
Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila
rdeči barvi. Desno od portala so v borduri z dia- mantnim vzorcem ohranjene podobe dveh ange- lov in dveh glav svetnikov. V sredini so ostanki naslona sedeža. Nad poslikavo je v zidu najdeno manjše pravokotno gotsko okno z ajdovim zrnom.
Ostanki gotskih fresk iz prve polovice 15. stolet- ja so fragmentarno ohranjeni še na severni steni ladje. Znotraj slikane obrobe svetniki stojijo pred mestno veduto. Pod kapnim vencem je ohran- jena poslikava z dvema alegoričnima antičnima junakoma. Poslikava je nastala verjetno v sredini 16. stoletja. Nadaljnje sondiranje in zaščito fresk je prevzel restavrator Ervin Potočnik. Na jugoza- hodnem vogalu je najdena sled vogalne poslikave.
Na južni steni ladje so sonde na obrobah gotskega okna, z ohranjeno levo polovico, pokazale dve plasti poslikav. Starejša ima križno rožo na sklepu in rdečo obrobo ter črte, ki delijo okrasta polja.
Mlajša poslikava obrobe okna je bila narejena v žagastem vzorcu s pikami v trikotnikih. Zazidani gotski polkrožno zaključen vhod je imel na obrobi ohranjeno le poslikavo s sekajočimi rombi s sre- dinskimi pikami na sklepu. Na južni steni ladje je bila na izravnalnem ometu najdena sončna ura z letnico 1760. Poslikane obrobe in poslikave v ostenjih treh zazidanih gotskih oken na kor- nem zaključku so enake kot prva plast poslikave gotskega okna v južni steni ladje. V zazidavi so bili najdeni ohranjeni deli krogovičij. Razen ometov na severni kapeli, so zidarji odstranili tudi omete s poslikavo gotskih oken, ki bi morala biti restavri- rana. Zato je slikopleskarski izdelek lahko le opo- zorilo na poslikane stavbne člene prvotne ladje in kora iz prve polovice 15. stoletja. Temelji kora so podbetonirani, stene injiktirane. V letu 1996 so bile freske na zunanjščini restavrirane, arhitektur- na poslikava pa na novo narisana. Služniki kora so rdeče barvani, nad njihovimi strešicami so do kapnega venca narisani šivani vogali. Na podlagi meritev gotskih oken v koru, ohranjenih delov krogovičij in palic je bila naročen načrt za rekon- strukcijo oken. Izdelan načrt ni bil uporaben, ker ni upošteval dejanskega stanja, poleg tega pa je bil to predlog za rekonstrukcijo oken neke druge gotske cerkve. Obnovitvena dela je financirala Župnija sv. Štefana Gomilsko, izdelavo rekonstrukcijskega načrta pa Ministrstvo za kulturo RS.
Bogdan Badovinac
312EŠD: 3436 Naselje: Šoštanj Občina: Šoštanj
Ime: Šoštanj – cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Področje: UA, A Obdobje: srednji vek Vrsta dela: 6
Pred nameravano sanacijo ometov in obnovo hodne površine, tj. estriha v današnjem zvoniku cerkve sv. Mohorja in Fortunata, smo 29. 8. 2002 z arheološko metodo očistili estrih in pri tem od- krili dva odlomka srednjeveške keramike. Prelimi- narne ocene kažejo, da imamo v prostoru ohran- jena vsaj dva nivoja hodne površine, pri čemer je zgornji estrih močno poškodovan in ohranjen zgolj fragmentarno, spodnji pa je ohranjen bist- veno bolje.
Časovno vsaj deloma opredeljiv je odlomek pos- ode, ki je ležal na meji med t. i. estrihom 1 in 2, gre pa za neprofilirano izvihano in odebeljeno ustje, najbrž lonca. Na podlagi analogij ga okvirno časovno uvrščamo v 12. in 13. stoletje, z nekat- erimi značilnostmi oblikovanja 11. stoletja.
Danijela Brišnik
313EŠD: 4331 Naselje: Šoštanj Občina: Šoštanj
Ime: Šoštanj – Pusti grad Področje: UA, A Obdobje: srednji vek Vrsta dela: 6
Pred začetkom izvajanja programa gradbene sanacije stolpa gradu Šoštanj so bile v maju in juniju 1998 izvedene arheološke sondažne razis- kave (Muzej Velenje in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje), s katerimi naj bi odkrili del temeljev osrednjega stolpa in s tem omogočili rekonstrukcijo stolpa v prvotni tlorisni zasnovi. Sonda velikosti približno 60 m2 je bila zastavljena tik ob ruševini. Temelj obrambnega stolpa je bil odkrit na globini enega do dveh me- trov, grajen je na lice iz klesanih kamnitih blo- kov; plastenje je izrazito. Notranjost stolpa meri približno 20–25 m2, originalno hodno površino tvori steptana temno rdeča ilovica z drobnim ka- menjem.
Med gradivom prevladuje črna kuhinjska lončenina – v večini gre za odlomke neprofili- ranih, masivnih ustij loncev in ostenij bolj ali manj kroglastih loncev. Ostenja so členjena z vre- zano enojno ali večkratno valovnico, z odtisom koleščka, na dnih posod pa se pojavlja znak v obliki križa. Pogosta oblika so tudi zelo masivne sklede z odebeljenimi ustji in odlomki neloščenih
