25 Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila
vinove ulice tako po načinu gradnje, dimenzijah kot po medsebojnih razmikih precej spominjajo na zidove iz atrija Mohorjeve družbe. Poleg tega so v profilu izkopa zasledili dele tlaka iz debelih marmornih plošč.
Pri interpretaciji se močno opiramo tudi na arhi- tekturna pravila po Vitruviju ter na primerjavo z zadrskim forumskim kompleksom, kjer lahko ugotovimo, da je podobnost s celjskim presenetlji- va. V razporeditvi in strukturi dela odkritih zidov prepoznavamo ostanke javnih zgradb konceptu- alnega stavbnega sklopa, ob katerem je z južne strani stal večfazen stanovanjski objekt. Severni del izkopanega najdišča do mlajših obdobij ni bil pozidan in je predstavljal del obsežnega odprtega tržnega prostora.
Iz velike količine drobnih najdb je bilo za nad- aljnjo obdelavo izbranih 1040 posebnih najdb, od tega 250 kosov srednjeveške in novoveške lončenine, 614 kosov rimske lončenine, 100 kov- inskih najdb (bronasti obeski, verige, obročki), 7 novcev, 33 odlomkov steklenih najdb, 8 koščenih najdb, 17 opek, 7 kamnitih najdb in 4 kosi pos- likanega ometa. Med antično lončenino se pojavlja tako grobo kuhinjsko kot fino namizno posodje.
Med prvimi prevladujejo lonci in trinožniki, med drugimi krožniki, odlomki tere sigilate, tako gal- ske kot italske, ter odlomki keramike tankih sten.
Po prvih ocenah sodijo antične najdbe v čas 1.
do 4. stoletja. Novci, ki izvirajo iz spodnjih plasti stanovanjskega dela (prostor P6), sodijo v čas sre- dine in druge polovice 1. stoletja.
Simona Tomažič
31EŠD: 10562
Naselje: Cerklje ob Krki Občina: Brežice
Ime: Cerklje ob Krki – arheološko najdišče Področje: A
Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, zgodnji srednji vek
Vrsta dela: 1
Na celotni trasi plinovoda Hrastje–Brežice je bil za potrebe naročnika (Adriaplin, d. o. o.) pred
Razporeditev sektorjev in prostorov v izkopnem polju, z recentnimi in antičnimi zidovi (z modro je označena rekon- strukcija uničenih ali nedostopnih delov zidov; računalniška obdelava Sekvenca, d.o.o., in Simona Tomažič)
Antični zidovi s prvo hodno površino (z modro je označena rekonstrukcija uničenih ali nedostopnih delov zidov;
računalniška obdelava Sekvenca, d. o. o., in Simona Tomažič)
Koščena lasnica, ki simbolizira Sabazijev kult
26
Varstvo Spomenikov, 39-41 – poročila
začetkom del opravljen podpovršinski eksten- zivni arheološki terenski pregled. Na nedostopnih zemljiščih pa je bil med zemeljskimi deli izveden tudi občasen arheološki nadzor. Obravnavani pregled je zajel območja med vasmi Hrastje, Črešnjice, Cerklje, Župeča vas, Račja vas, Boršt in obrobje Krške vasi (ledina Zasavje) vse do prehoda čez Savo pri železnem mostu v Brežicah ter de- loma tudi v omenjenih vaseh. Trasa je torej zajela ves vzhodni del Krškega polja oziroma območja vasi med Savo in Krko. Dela, izvedena v marcu 2003, je na terenu vodil Gregor Štibernik. Na relativno močne znake prazgodovinske in rim- skodobne poselitve smo tako naleteli v testnih jamah na parc. št. 3758, 3759 in 3972 vse k.o.
Krška vas med Račjo in Župečo vasjo nad reko Krko. Ledina se imenuje Na Bregu. Morebiten dokaz rimskodobne naselitve so skromni ostanki rimskodobne lončenine in gradbenega materiala na severovzhodnem robu Cerkelj na parc. št. 3154 in 3166/1 k.o. Cerklje. Prisotnost prazgodovin- ske keramike je bila dokazana še v testni jami na parc. št. 3226 k.o. Cerklje na ledini Brnice vzhodno od Črešnjic. Zlasti zanimiv je odlomek zgodnjesrednjeveške (ali poznoantične) lončenine, odkrite na meji parc. št. 3631 in 3632 k.o. Cerklje ob zahodnem robu vasi Črešnjice. Tako imenovani intrasite pregled na teh arheološko pozitivnih točkah zaradi pomanjkanja časa in primernih ekip v nadaljevanju del žal ni bil izveden.
Uroš Bavec
32EŠD: 10087 Naselje: Cerkvišče Občina: Črnomelj
Ime: Cerkvišče – arheološko najdišče Jakovčičev vrt Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje Vrsta dela: 6, 7
Arheološko najdišče Jakovčičev vrt se razprostira na območju vasi Cerkvišče ter na njivah, travnikih in vrtovih okoli nje (parc. št. 117, 119, 1604/1, 1604/2, 1607, 1612, 1613, 1615, 1619/2, 1629, 1631, k.o. Cerkvišče).
Grobišče in ostanki arhitekture so locirani v severovzhodnem delu vasi. Med manjšim izkopa- vanjem leta 1888 so odkrili ostanke zidov in kul- turne plasti, ki verjetno predstavljajo strokovno neraziskano rimsko naselbino – villo rustiko ali utrdbo. Kompleks je močno poškodovan od novejših gradenj in njegov časovni in prostorski obseg še nista natančno definirana.
Asist. mag. B. Mušič, univ. dipl. inž. geolog, je s sodelavci z Oddelka za arheologijo, FF Ljubljana, opravil geofizikalne raziskave z namenom pros- torsko določiti obseg in ohranjenost domnevne rimske strukture. Delo je potekalo v novem- bru 1999. Uporabljali smo nedestruktivne geo- fizikalne metode (geoelektično upornost in mag- netometrijo) na površini 14.000 m2 in georadar na površini 1700 m2. Na parcelah št. 119, 1610, 1613, k.o. Cerkvišče, so odkrili večjo pravokotno zidano strukturo in območje gospodarskih deja- vnosti (peči). Na parcelah št. 1615, k.o. Cerkvišče so odkrili tudi manjše strukture.
Phil Mason, Branko Mušič
33EŠD: 10595
Naselje: Čatež ob Savi Občina: Brežice
Ime: Čatež ob Savi – arheološko najdišče Področje: A
Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje Vrsta dela: 6
Na podlagi dogovora z investitorjem (DARS, d.
d.) in soglasja z zasebnikom (lastnikom zemljišča) smo septembra 2002 izvedli valorizacijo na parc. št. 53/3 k.o. Čatež. Parcela, ki je v naravi kmetijsko zemljišče, je bila na podlagi geo- fizikalnih raziskav že leta 1997 detektirana kot del večjega arheološkega najdišča. Investitorja je parcela tokrat zanimala kot prostor potencialne nadomestne gradnje. Ob izkopu desetih testnih jarkov (1 x 2 m velikosti) smo na povprečni glo- bini 29 cm že naleteli na rimskodobne ruševinske plasti in izjemno dobro ohranjene gradbene os- tanke, ki segajo vse do 106 cm relativne globine – merjeno od zgornjega roba današnje ornice. Naj kot zanimivost omenimo, da v koluvialnih plasteh pod nivojem antičnih hodnih površin naletimo še na sicer zelo razpršeno distribucijo prazgodovin- ske (poznobronasto- do starejšeželeznodobne) lončenine. Lokacija je bila do sedaj obravnavana kot Čatež – Center, med ljudmi pa se je ohranilo (sicer nikjer zabeleženo) ime Topličca. Glede na večji objekt z ostanki hipokavsta, ki ga z veliko verjetnostjo pričakujemo na sosednjih parcelah (Mušič, Interno poročilo 1998), je tudi ta parcela postala sestavni del morebitnih antičnih term, kar posredno dokazujejo tudi danes sanirani termalni vrelci, odkriti ob gradnji bližnjih stanovanjskih objektov. Gre za izjemno lokacijo, vredno razis- kovalnih izkopavanj in prezentacije arhitekturnih ostakov in situ. Vsakršni posegi v zemljišče, kot so
